Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naravna čistila

10.03.2019

S čim se boste lotili spomladanskega čiščenja?

Naravna čistila

Ste se že lotili spomladanskega čiščenja vašega doma? Kakšni izdelki so v vaši omarici s čistili? So to umetna, običajna čistila, ki jih najdemo na policah vsake trgovine, imajo zelo širok cenovni razpon in so navadno zelo učinkovita, tudi agresivna, ali so to naravna, bio, eko čistila, ki glede na sestavine v nasprotju s prvimi ne onesnažujejo okolja? Morda pa ste med tistimi, ki imajo v omarici s čistili zgolj pršilko z vodo, alkoholni kis, sodo bikarbono in recimo citronsko kislino?

Receptov za doma narejena čistila je zelo veliko. Aromaterapevtka Ana Ličina iz Šole aromaterapije za čiščenje številnih površin, razen recimo granita in neobdelanega lesa, uporablja univerzalno čistilo z zgolj kisom, vodo in eteričnimi olji. Tanja Sluga iz Hiše nature prav tako poleg limoninega soka in sode bikarbone za čiščenje v svojem domu redno uporablja alkoholni kis. Opozarja pa, da ga ne smemo mešati s sodo bikarbono, ker bo prišlo do nevtralizacije, torej ne bo učinka.

“Če imamo radi sebe, je zelo pomembno, da poskrbimo tudi, kaj vnašamo vase in v svoje okolje. Zakaj bi še bolj obremenjevali naš organizem, kot je že obremenjen?”

Še pred desetimi leti ste težko dobili izdelke, ki so bili trajnostno zasnovani, so uporabljali reciklirane materiale, bili biorazgradljivi, niso bili testirani na živalih in njihova proizvodnja ni bila moralno sporna. Danes je drugače. Že v vsaki fizični in številnih spletnih trgovinah lahko najdemo takšne izdelke – tudi čistila.  Elvis Kenik iz avstrijskega podjetja Niceshops je povedal, da je znamk, ki prodajajo ekološka čistila vsako leto več. Opaža pa tudi trend, da manj kot ima nek izdelek sestavin, bolj je prodajan. Tamara Kavčič iz podjetja Goody.si je povedala, da je sama začela uporabljati naravna čistila po sili razmer, ko se je v družini pojavila huda alergija na nekatere od preparatov, ki so jih uporabljali za čiščenje doma. Zato opozarja, da je vedno – tudi pri naravnih čistilih v trgovinah – treba biti pozoren na deklaracije oziroma sezname sestavin. Če so na seznamu zgolj recimo beli kis, rastlinski alkohol, eterična olja, rastlinski izvlečki, potem je skrb odveč. Trajnostno naravnano trgovino predvsem s kozmetiko in čistili Okaay.si sta pred leti odprli tudi sestri Keržan. Najprej na najboljši možni lokaciji – na spletu, kasneje tudi v fizični obliki. Sandra Keržan je povedala, da so se na začetku soočale predvsem z vprašanji, ali ta čistila, ki so izdelana zgolj na bazi rastlin in sadja, res delujejo.

“Največji problem je bil prepričati ljudi, da zamenjajo mentaliteto, da naravno ne učinkuje. Imajo isti učinek kot kemikalije, le da s tem manj škodujemo sebi in okolju.”


Aktualna tema

4544 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Naravna čistila

10.03.2019

S čim se boste lotili spomladanskega čiščenja?

Naravna čistila

Ste se že lotili spomladanskega čiščenja vašega doma? Kakšni izdelki so v vaši omarici s čistili? So to umetna, običajna čistila, ki jih najdemo na policah vsake trgovine, imajo zelo širok cenovni razpon in so navadno zelo učinkovita, tudi agresivna, ali so to naravna, bio, eko čistila, ki glede na sestavine v nasprotju s prvimi ne onesnažujejo okolja? Morda pa ste med tistimi, ki imajo v omarici s čistili zgolj pršilko z vodo, alkoholni kis, sodo bikarbono in recimo citronsko kislino?

Receptov za doma narejena čistila je zelo veliko. Aromaterapevtka Ana Ličina iz Šole aromaterapije za čiščenje številnih površin, razen recimo granita in neobdelanega lesa, uporablja univerzalno čistilo z zgolj kisom, vodo in eteričnimi olji. Tanja Sluga iz Hiše nature prav tako poleg limoninega soka in sode bikarbone za čiščenje v svojem domu redno uporablja alkoholni kis. Opozarja pa, da ga ne smemo mešati s sodo bikarbono, ker bo prišlo do nevtralizacije, torej ne bo učinka.

“Če imamo radi sebe, je zelo pomembno, da poskrbimo tudi, kaj vnašamo vase in v svoje okolje. Zakaj bi še bolj obremenjevali naš organizem, kot je že obremenjen?”

Še pred desetimi leti ste težko dobili izdelke, ki so bili trajnostno zasnovani, so uporabljali reciklirane materiale, bili biorazgradljivi, niso bili testirani na živalih in njihova proizvodnja ni bila moralno sporna. Danes je drugače. Že v vsaki fizični in številnih spletnih trgovinah lahko najdemo takšne izdelke – tudi čistila.  Elvis Kenik iz avstrijskega podjetja Niceshops je povedal, da je znamk, ki prodajajo ekološka čistila vsako leto več. Opaža pa tudi trend, da manj kot ima nek izdelek sestavin, bolj je prodajan. Tamara Kavčič iz podjetja Goody.si je povedala, da je sama začela uporabljati naravna čistila po sili razmer, ko se je v družini pojavila huda alergija na nekatere od preparatov, ki so jih uporabljali za čiščenje doma. Zato opozarja, da je vedno – tudi pri naravnih čistilih v trgovinah – treba biti pozoren na deklaracije oziroma sezname sestavin. Če so na seznamu zgolj recimo beli kis, rastlinski alkohol, eterična olja, rastlinski izvlečki, potem je skrb odveč. Trajnostno naravnano trgovino predvsem s kozmetiko in čistili Okaay.si sta pred leti odprli tudi sestri Keržan. Najprej na najboljši možni lokaciji – na spletu, kasneje tudi v fizični obliki. Sandra Keržan je povedala, da so se na začetku soočale predvsem z vprašanji, ali ta čistila, ki so izdelana zgolj na bazi rastlin in sadja, res delujejo.

“Največji problem je bil prepričati ljudi, da zamenjajo mentaliteto, da naravno ne učinkuje. Imajo isti učinek kot kemikalije, le da s tem manj škodujemo sebi in okolju.”


03.10.2022

Zasuk na bolje

Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.


03.10.2022

Kar do štiri odstotke genov si delimo z neandertalci

Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik


02.10.2022

Novi direktor Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji: »Ponudbo med obema državama lahko predstavimo na način, kot da je vse en izlet.«

Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.


30.09.2022

Zasebna investitorka v Kotljah prenovila Rimski vrelec

V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.


30.09.2022

Knjižica Črjanska košta - da stari recepti ne bodo pozabljeni

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.


30.09.2022

Leta 1922 so domoljubni Libeličani obrnili tok zgodovine

Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.


30.09.2022

Črna na Koroškem gradi svojo turistično prepoznavnost

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!


29.09.2022

Maruša Bradač: »Zdaj gledamo nastanek zvezd na samem začetku časa«

Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022


29.09.2022

Ali vas zanima poklic znanstvenice in znanstvenika?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.09.2022

Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev v družbi Hiše eksperimentov

Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.


28.09.2022

Zdaj je pravi čas za slovenski film

Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.


27.09.2022

Najdi.se

Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.


27.09.2022

Stavko zaposlenih na RTV zaokrožil protest

V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.


26.09.2022

Stavka RTV Slovenija

V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.


26.09.2022

Pomen javne RTV za slepe, slabovidne in starejše

Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.


26.09.2022

Pogovor s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora

Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.


23.09.2022

Prof.dr. Gregor Jurak s fakultete za šport: Dan slovenskega športa je priložnost za razmislek o življenjskem slogu

Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.


23.09.2022

Camino je čar. Je preplet različnih ljudi, kultur, različnih zgodb

Novinar Denis Malačič o romanju po Jakobovi poti


22.09.2022

Kako škodljivo je pitje alkohola med nosečnostjo in dojenjem?

Zgodovina alkohola tako pri nas kot v tujini razkriva, da je javni diskurz uvrščal pitje alkohola pri moških v kategorijo užitka, pri ženskah pa v kategorijo škodljive razvade ali zasvojenosti. Ti diskurzi so vse bolj stvar preteklosti, kot ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci, so se namreč v minulih desetletjih močno spremenile pivske navade žensk. Kaj pa med nosečnostjo in dojenjem? Pred kratkim smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah pitja alkohola med nosečnostjo in izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom – dan Fetalnega alkoholnega sindroma. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, pitje alkohola med nosečnostjo nikoli ni varno, saj je alkohol celični strup, ki prosto prehaja v plod nosečnice. Prehaja pa tudi v mleko, če ženska doji in ob tem pije alkoholne pijače. Vendar v digitaliirani družbi strokovne in znanstveno dokazane informacije na spletu pogosto preglasi ciljano in personalizirano oglaševnaje, ki vsebuje nepreverjene in škodljive informacije o vplivu alkohola na plod in doječega otroka.


21.09.2022

"Dotaknejo se nas nesreče, v katerih so udeleženi otroci"

Prvi program je obiskal patruljo prometne policije v Ljubljani in se z njo zapeljali po enem izmed avtocestnih krakov. Z nami so tako delili vse tisto, kar zaznamuje policijski prometni vsakdan, ki je zaradi gostega prometa in seveda tudi številnih kršiteljev zelo pester. Prav danes sicerobeležujemo dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah, ki poteka v okviru Tedna mobilnosti. Upamo, da slovenske ceste na ta dan ne bodo krvave in da bo prispeval k ozaveščanju o tem, kako nevarni sta denimo prehitra vožnja ali neprimerna uporaba mobilnega telefona med vožnjo.


Stran 53 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov