Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
In kaj vse lahko počnemo med spanjem (pa se tega niti ne zavedamo)?
Smo v Tednu spanja, ko bomo zaznamovali tudi svetovni dan spanja. Znanstveniki in raziskovalci vsak dan (in noč) že dobrih 50 let intenzivno raziskujejo spanje. Zakaj spimo je vprašanje za Nobelovo nagrado, razlaga izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodja laboratorija za motnje spanja v UKC Ljubljana.
“Spanje ni samo počivanje telesa. Med spanjem so naši možgani zelo dejavni in med spanjem se izločajo toksične substance.”
Od deset do petnajst minut je idealen čas, da zaspimo. Če traja manj kot pet minut, nam najverjetneje spanca primanjkuje. Zanimivost iz zgodovine: v 17. stoletju so spali v dveh izmenah in vstajanje ponoči je bilo normalno početje. Sredi noči so si vzeli čas za branje, intimnost ali druženje. No, danes je najbrž največja motnja spanja 24-urna dostopnost do interneta. Obstajajo pa tudi druge. Kar 15 odstotkov populacije med spanjem »nosi luna«. Kaj vse lahko počnemo v spanju (pa se tega niti ne zavedamo)?
“Ljudje ponoči v spanju jejo, gredo do avta, celo vozijo avto, kadijo med spanjem, premikajo slike skratka dogajajo se zelo različni motorični dogodki. In na silo takih ljudi ne smemo prebujati.”
Večkrat slišimo, da človek potrebuje le štiri ure spanja na dan. To ne drži. Če bi sledili neki splošni ugotovitvi, bi bilo vprašanje: zakaj zjutraj težje vstanemo kot zvečer zaspimo? Dejansko pa je to odvisno od tipa človeka. Mlajši običajno zjutraj težje vstanejo, a starejši ko smo, bolj se vzorec spanja premika k jutranjemu tipu. Ampak ponedeljki so tudi znanstveno dokazano najbolj naporni.
“Ponedeljek je najhujši dan, ker imamo t. i. socialni ‘jet lag’. Za konec tedna namreč s spremenjenim vzorcem spanja ‘potujemo v Ameriko in nazaj’.”
In spanja ne moremo nadoknaditi. Lahko pa utrujenosti pomagamo z dnevnim počitkom. Najbolj utrujeni smo dvakrat na dan, in sicer ob dveh ponoči in ob dveh popoldne. Optimalna dolžina dnevnega počitka naj bi bila 26 minut.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
In kaj vse lahko počnemo med spanjem (pa se tega niti ne zavedamo)?
Smo v Tednu spanja, ko bomo zaznamovali tudi svetovni dan spanja. Znanstveniki in raziskovalci vsak dan (in noč) že dobrih 50 let intenzivno raziskujejo spanje. Zakaj spimo je vprašanje za Nobelovo nagrado, razlaga izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodja laboratorija za motnje spanja v UKC Ljubljana.
“Spanje ni samo počivanje telesa. Med spanjem so naši možgani zelo dejavni in med spanjem se izločajo toksične substance.”
Od deset do petnajst minut je idealen čas, da zaspimo. Če traja manj kot pet minut, nam najverjetneje spanca primanjkuje. Zanimivost iz zgodovine: v 17. stoletju so spali v dveh izmenah in vstajanje ponoči je bilo normalno početje. Sredi noči so si vzeli čas za branje, intimnost ali druženje. No, danes je najbrž največja motnja spanja 24-urna dostopnost do interneta. Obstajajo pa tudi druge. Kar 15 odstotkov populacije med spanjem »nosi luna«. Kaj vse lahko počnemo v spanju (pa se tega niti ne zavedamo)?
“Ljudje ponoči v spanju jejo, gredo do avta, celo vozijo avto, kadijo med spanjem, premikajo slike skratka dogajajo se zelo različni motorični dogodki. In na silo takih ljudi ne smemo prebujati.”
Večkrat slišimo, da človek potrebuje le štiri ure spanja na dan. To ne drži. Če bi sledili neki splošni ugotovitvi, bi bilo vprašanje: zakaj zjutraj težje vstanemo kot zvečer zaspimo? Dejansko pa je to odvisno od tipa človeka. Mlajši običajno zjutraj težje vstanejo, a starejši ko smo, bolj se vzorec spanja premika k jutranjemu tipu. Ampak ponedeljki so tudi znanstveno dokazano najbolj naporni.
“Ponedeljek je najhujši dan, ker imamo t. i. socialni ‘jet lag’. Za konec tedna namreč s spremenjenim vzorcem spanja ‘potujemo v Ameriko in nazaj’.”
In spanja ne moremo nadoknaditi. Lahko pa utrujenosti pomagamo z dnevnim počitkom. Najbolj utrujeni smo dvakrat na dan, in sicer ob dveh ponoči in ob dveh popoldne. Optimalna dolžina dnevnega počitka naj bi bila 26 minut.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Neveljaven email naslov