Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če se poglobite v svet slovničnih napak, jih lahko hitro opazite na družbenih omrežjih, v oglasih, v novinarskih besedilih, celo v obvestilih oz. vabilih na volitve. Ena izmed napak, ki se pogosto pojavlja, je neuporaba rodilniških oblik. Da smo Slovenci občutljivi na uporabo rodilnika, dokazuje Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju, ki jo najdete na Facebooku. Darja Pograjc se je pogovarjala z Nežo Sečnik, administratorko skupine, ki ima trenutno nekaj več kot 8.000 sledilcev. Teorijo uporabe drugega od šestih sklonov pa je pojasnil Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta. Razložil je tudi, da se pri uporabi rodilnika največ napak zgodi pri zanikanju.
Najbolj je odmevala napaka, objavljena v obvestilu, ki ga je pred volitvami v Evropski parlament volilnim upravičencem poslala Državna volilna komisija
Če se poglobite v svet slovničnih napak, jih lahko hitro opazite na družbenih omrežjih, v oglasih, v novinarskih besedilih, celo v obvestilih oz. vabilih na volitve. Ena izmed napak, ki se pogosto pojavlja, je neuporaba rodilniških oblik. Da smo Slovenci občutljivi na neuporabo rodilnika, dokazuje Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju, ki jo najdete na Facebooku. O ustanovitvi skupine administratorka skupine Neža Sečnik:
Ko smo bili študenti, smo imeli kolega, ki je ves čas uporabljal tožilnik namesto rodilnika in potem je drugi kolega naredil skupino in mi jo predal. Na začetku je bila seveda vse šala, ampak je presenetljivo hitro preraslo v to, da so začeli ljudje pošiljati vse, kar so našli.
Neža ob vsaki objavi napake pravilen zapis besede označi z zvezdico. Stran ima zdaj nekaj več kot osem tisoč sledilcev.
Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta, pove, da se pri uporabi rodilnika največ napak zgodi pri zanikanju. Zakaj?
Mogoče tudi zaradi vpliva tujega jezika. Angleščina in nemščina sicer imata sklone, ampak so veliko manj izraziti kot v slovenščini. Ni tako močnega pregibanja besed, zato velikokrat potem tudi v slovenščini poenostavimo in namesto rodilnika pri zanikanju uporabimo preprosto tožilnik.
Najbolj gledana in po mnenju spletne skupnosti tudi najbolj nedopustna napaka pri uporabi rodilnika je bila napaka, objavljena v obvestilu, ki ga je pred volitvami v Evropski parlament volilnim upravičencem poslala Državna volilna komisija:
Obveščamo vas, da prejeto obvestilo o volišču ni treba predložiti za uresničevanje volilne pravice.
Ob objavi napake je skupino na Facebooku obiskalo 17.000 uporabnikov, razprava se je celo preselila v medije.
Tudi Torek ob petih, prvi slovenski mobilni časopis, se je pred časom lotil tega zanimivega vprašanja – ugotovil je, da tudi besedila slovenskih glasbenikov niso nedovzetna za zamenjavo rodilnika s tožilnikom v nikalnih stavkih.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če se poglobite v svet slovničnih napak, jih lahko hitro opazite na družbenih omrežjih, v oglasih, v novinarskih besedilih, celo v obvestilih oz. vabilih na volitve. Ena izmed napak, ki se pogosto pojavlja, je neuporaba rodilniških oblik. Da smo Slovenci občutljivi na uporabo rodilnika, dokazuje Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju, ki jo najdete na Facebooku. Darja Pograjc se je pogovarjala z Nežo Sečnik, administratorko skupine, ki ima trenutno nekaj več kot 8.000 sledilcev. Teorijo uporabe drugega od šestih sklonov pa je pojasnil Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta. Razložil je tudi, da se pri uporabi rodilnika največ napak zgodi pri zanikanju.
Najbolj je odmevala napaka, objavljena v obvestilu, ki ga je pred volitvami v Evropski parlament volilnim upravičencem poslala Državna volilna komisija
Če se poglobite v svet slovničnih napak, jih lahko hitro opazite na družbenih omrežjih, v oglasih, v novinarskih besedilih, celo v obvestilih oz. vabilih na volitve. Ena izmed napak, ki se pogosto pojavlja, je neuporaba rodilniških oblik. Da smo Slovenci občutljivi na neuporabo rodilnika, dokazuje Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju, ki jo najdete na Facebooku. O ustanovitvi skupine administratorka skupine Neža Sečnik:
Ko smo bili študenti, smo imeli kolega, ki je ves čas uporabljal tožilnik namesto rodilnika in potem je drugi kolega naredil skupino in mi jo predal. Na začetku je bila seveda vse šala, ampak je presenetljivo hitro preraslo v to, da so začeli ljudje pošiljati vse, kar so našli.
Neža ob vsaki objavi napake pravilen zapis besede označi z zvezdico. Stran ima zdaj nekaj več kot osem tisoč sledilcev.
Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta, pove, da se pri uporabi rodilnika največ napak zgodi pri zanikanju. Zakaj?
Mogoče tudi zaradi vpliva tujega jezika. Angleščina in nemščina sicer imata sklone, ampak so veliko manj izraziti kot v slovenščini. Ni tako močnega pregibanja besed, zato velikokrat potem tudi v slovenščini poenostavimo in namesto rodilnika pri zanikanju uporabimo preprosto tožilnik.
Najbolj gledana in po mnenju spletne skupnosti tudi najbolj nedopustna napaka pri uporabi rodilnika je bila napaka, objavljena v obvestilu, ki ga je pred volitvami v Evropski parlament volilnim upravičencem poslala Državna volilna komisija:
Obveščamo vas, da prejeto obvestilo o volišču ni treba predložiti za uresničevanje volilne pravice.
Ob objavi napake je skupino na Facebooku obiskalo 17.000 uporabnikov, razprava se je celo preselila v medije.
Tudi Torek ob petih, prvi slovenski mobilni časopis, se je pred časom lotil tega zanimivega vprašanja – ugotovil je, da tudi besedila slovenskih glasbenikov niso nedovzetna za zamenjavo rodilnika s tožilnikom v nikalnih stavkih.
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Na ministrstvu za obrambo in pri Slovenski vojski so se konec tedna mudili inšpektorji zveze Nato. Njihovo oceno na obrambnem ministrstvu pričakujejo marca.
Lepo vreme in razmere spodbujajo ljubitelje gora, med njimi so tudi turni smučarji, alpinistični pristopniki. Nekateri obiskovalci gora na zimske vzpone niso dobro pripravljeni, bodisi niso dobro načrtovali ture, morda je nesreči botrovala utrujenost, iz doline so razmere videti povsem drugačne kot je potem v gorah.
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
Dialog med znanostjo in splošno javnostjo, je velikokrat težak, vendar velikega pomena za razvoj družbe in večanje splošnega znanja med ljudmi. V dvorani Državnega sveta, so danes na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije podelili priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Priznanje je prejela tudi RTV Slovenija in naša radijska sodelavka Mojca Delač.
27. januar je dan spomina na žrtve holokavsta. Večletna morija je med drugo svetovno vojno zdesetkala več tisočletno prisotnost Judov v Evropi. Na območje Italije, denimo, so se priseljevali že v začetku našega štetja. Eno najpomembnejših središč judovstva je v srednjem veku postala Ferrara, toda tudi tamkajšnjo skupnost so po stoletjih mirnega sožitja usodno zaznamovali fašistični rasni zakoni in nacistične morije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Na Ljubljanskem gradu so sinoči podelil državna priznanja za najpomembnejše dosežke v ljubiteljski kulturi za leto 2019. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo je prejel Franci Pivec iz Maribora, ki je s svojim ustvarjalnim, mentorskim in organizacijskim delom ena bolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Devetošolci in njihovi starši že lahko prebirajo razpis za vpis v srednješolske programe za novo šolsko leto. Ta ne prinaša novosti v izbirnem in vpisnem postopku. Je pa ministrstvo za izobraževanje na tri srednje šole razmestilo nove programe. Več Nataša Lang in njena sogovornica iz ministrstva za izobraževanje Mateja Gornik Mrvar.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
Kakšen virus se pravzaprav širi po Kitajski? Kako nevaren je za ljudi? Kot boste lahko slišali v pogovoru, je v tem trenutku virus, ki povzroča gripo, veliko bolj nevaren za Slovence in Slovenke kot pa nov korona virus, ki se širi po Aziji. Sogovornica Urške Valjavec je doktorica Tatjana Frelih, specialistka za epidemiologijo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov