Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upokojenci zdaj lahko delajo in ob tem prejmejo največ 20 odstotkov pokojnine. Do tega dvojnega statusa so upravičeni tisti, ki imajo 40 let pokojninske dobe. Po novem bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenec lahko prejemal 50 odstotkov pokojnine. Do letnega dodatka ne bi bil upravičen. V četrtem letu in v vseh prihodnjih pa bi bil upravičen do 100 odstotne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se najprej upokoji in nato znova vključi v zavarovanje, biti mora tudi starejši od 63 let. Ob tem bi moral plačevati polne prispevke za vsa socialna zavarovanja, omejil bi se bolniški stalež. Obrtnikom delovnega razmerja ne bi bilo treba prekiniti, ker so sami svoji delodajalci. Glede višine pokojnine pa bi veljalo enako kot za ostale. Spremenjeno pokojninsko reformo, ki ljudem ob dodatnem delu ne bo več jemala del prislužene pokojnine, podpira tudi novomeški čevljar Henrik Kolenc. Kljub 82 letom še vedno z veseljem popravlja čevlje, saj sta v Novem mestu le še dva čevljarja, ki jima dela ne zmanjka. Več v prispevku Jožeta Žure in Urške Valjavec.
Spremembe bi lahko začele veljati v začetku prihodnjega leta
Upokojenci zdaj lahko delajo in ob tem prejmejo največ 20 odstotkov pokojnine. Do tega dvojnega statusa so upravičeni tisti, ki imajo 40 let pokojninske dobe. Po novem bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenec lahko prejemal 50 odstotkov pokojnine. Do letnega dodatka ne bi bil upravičen. V četrtem letu in v vseh prihodnjih pa bi bil upravičen do 100-odstotne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se najprej upokoji in nato znova vključi v zavarovanje, biti mora tudi starejši od 63 let. Ob tem bi moral plačevati polne prispevke za vsa socialna zavarovanja, omejila bi se bolniška odsotnost.
Obrtnikom delovnega razmerja ne bi bilo treba prekiniti, ker so sami svoji delodajalci. Glede višine pokojnine pa bi veljalo enako kot za druge.
Spremenjeno pokojninsko reformo, ki ljudem ob dodatnem delu ne bo več jemala del prislužene pokojnine, podpira tudi novomeški čevljar Henrik Kolenc. Kljub 82 letom še vedno z veseljem popravlja čevlje, saj sta v Novem mestu le še dva čevljarja, ki jima dela ne zmanjka.
“Delo imam rad, opremo imam in stroje, tega ne moreš kar tako pustiti. Pa tudi pokojnina ni tako velika, 600 evrov.”
Del pokojnine, ki si jo je trdo prigaral, mu država zaradi obrti vzame.
“To je žalostno, namesto da bi bila nagrada, še to moraš plačati.”
O predlogih v zvezi z dvojnim statusom se bodo konec tedna uradno seznanili socialni partnerji na Ekonomsko socialnem svetu. Sledili bodo oblikovanje delovne skupine in nato pogajanja. Na ministrstvu načrtujejo, da bi vlada zakonodajo obravnavala še pred poletjem, spremembe bi tako lahko začele veljati prvega januarja 2020.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Upokojenci zdaj lahko delajo in ob tem prejmejo največ 20 odstotkov pokojnine. Do tega dvojnega statusa so upravičeni tisti, ki imajo 40 let pokojninske dobe. Po novem bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenec lahko prejemal 50 odstotkov pokojnine. Do letnega dodatka ne bi bil upravičen. V četrtem letu in v vseh prihodnjih pa bi bil upravičen do 100 odstotne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se najprej upokoji in nato znova vključi v zavarovanje, biti mora tudi starejši od 63 let. Ob tem bi moral plačevati polne prispevke za vsa socialna zavarovanja, omejil bi se bolniški stalež. Obrtnikom delovnega razmerja ne bi bilo treba prekiniti, ker so sami svoji delodajalci. Glede višine pokojnine pa bi veljalo enako kot za ostale. Spremenjeno pokojninsko reformo, ki ljudem ob dodatnem delu ne bo več jemala del prislužene pokojnine, podpira tudi novomeški čevljar Henrik Kolenc. Kljub 82 letom še vedno z veseljem popravlja čevlje, saj sta v Novem mestu le še dva čevljarja, ki jima dela ne zmanjka. Več v prispevku Jožeta Žure in Urške Valjavec.
Spremembe bi lahko začele veljati v začetku prihodnjega leta
Upokojenci zdaj lahko delajo in ob tem prejmejo največ 20 odstotkov pokojnine. Do tega dvojnega statusa so upravičeni tisti, ki imajo 40 let pokojninske dobe. Po novem bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenec lahko prejemal 50 odstotkov pokojnine. Do letnega dodatka ne bi bil upravičen. V četrtem letu in v vseh prihodnjih pa bi bil upravičen do 100-odstotne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se najprej upokoji in nato znova vključi v zavarovanje, biti mora tudi starejši od 63 let. Ob tem bi moral plačevati polne prispevke za vsa socialna zavarovanja, omejila bi se bolniška odsotnost.
Obrtnikom delovnega razmerja ne bi bilo treba prekiniti, ker so sami svoji delodajalci. Glede višine pokojnine pa bi veljalo enako kot za druge.
Spremenjeno pokojninsko reformo, ki ljudem ob dodatnem delu ne bo več jemala del prislužene pokojnine, podpira tudi novomeški čevljar Henrik Kolenc. Kljub 82 letom še vedno z veseljem popravlja čevlje, saj sta v Novem mestu le še dva čevljarja, ki jima dela ne zmanjka.
“Delo imam rad, opremo imam in stroje, tega ne moreš kar tako pustiti. Pa tudi pokojnina ni tako velika, 600 evrov.”
Del pokojnine, ki si jo je trdo prigaral, mu država zaradi obrti vzame.
“To je žalostno, namesto da bi bila nagrada, še to moraš plačati.”
O predlogih v zvezi z dvojnim statusom se bodo konec tedna uradno seznanili socialni partnerji na Ekonomsko socialnem svetu. Sledili bodo oblikovanje delovne skupine in nato pogajanja. Na ministrstvu načrtujejo, da bi vlada zakonodajo obravnavala še pred poletjem, spremembe bi tako lahko začele veljati prvega januarja 2020.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov