Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600
Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.
Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.
“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”
Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?
“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”
Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.
“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”
Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600
Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.
Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.
“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”
Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?
“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”
Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.
“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”
Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.
Na hrvaškem političnem prizorišču je zelo pestro. Toliko grobih in ostrih besed, kot smo jih slišali včeraj iz ust visokega politika, redko slišimo. »Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal kako, je, ko je izvedel za odločitev ustavnega sodišča, dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. A tudi premier Plenković ni skoparil z besedami. Razmere je ocenil z besedami: gre za poskus mini državnega udara. V živo se je javila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!
Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.
Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.
Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.
Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.
Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.
Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.
Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
Neveljaven email naslov