Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
H. C. Andersen je obiskal tudi Ljubljano, o njegovem značaju in osebnem življenju pa imamo pogosto napačno podobo
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Danec je sicer napisal več kot 70 knjig zelo različnih žanrov, a poznamo ga le po pravljicah in mečemo ga v skupni koš z bratoma Grimm, čeprav sta onadva le zapisovala ljudske pravljice, Andersenove pa so avtorske in se namesto “pred davnimi časi” in “za devetimi gorami” dogajajo v Andersenovem okolju in času.
Andersen je za tisti čas veliko potoval, bil je navdušen nad Italijo, rad je imel tudi Orient. Tudi v Sloveniji je bil, v svoj dnevnik je zapisal, da je bil dvakrat v Ljubljani, pravi prof. dr. Milena Mileva Blažić z ljubljanske Pedagoške fakultete.
“Prvič je potoval s kočijo, drugič z vlakom in prespal v hotelu na mestu današnje Name. Narisal je tudi vhod v Postojnsko jamo, obiskal pa je tudi Maribor in Celje.”
Andersena si marsikdo predstavlja kot “dobrega strička”, pač pravljično. A njegova pisma in dnevniki ter pričanja sodobnikov kažejo drugačno sliko: bil je zelo ambiciozen, po eni strani izjemno samozavesten in bahav, po drugi pa občutljiv, sramežljiv in zelo željan zunanje potrditve. Neroden najstnik žal (ali k sreči za svetovno zakladnico pravljic) ni bil primeren za igralsko ali baletno kariero, ki si jo je želel. Pred mutacijo glasu je sicer veljal za »slavčka iz Odenseja«, a tudi kot priložnostni pevec je bil bolj tarča posmeha zaradi videza in revnih oblačil. Bil je zelo visok, suh, nekoliko neroden, imel je čevlje številka 47 in ni veljal za najbolj privlačnega – prepoznate grdega račka?
“Andersen je bil prepričan, da je nezakonski sin danskega kralja Christiana VIII., zato se je ob koncu svojega življenja podpisoval kralj Christian IX. Menil je, da je bil po krivici dan v račje gnezdo in da je v resnici aristokratski beli labod, da so zanj višine …”
V Grdem račku, ki ga imajo številni za odličen primer učenja otrok o strpnosti, v resnici najdemo primesi rasizma, saj je po Andersenovem prepričanju važno predvsem poreklo. In tudi šovinizem bi morda lahko očitali danskemu pravljičarju. Njegovim ženskim likom vedno nekaj manjka (Mala morska deklica) ali pa se iz njih norčuje (Kraljična na zrnu graha). Danci še vedno pišejo razprave tudi o Andersenovi spolni usmerjenosti; nikoli se ni poročil, ni imel otrok in če bi živel v drugem času in okolju, bi bil najverjetneje odkrit homoseksualec, je v pisateljevi biografiji iz leta 2005 zapisal Jens Andersen. Poleg tega je Andersen zadnja leta svojega življenja (umrl je pri sedemdesetih zaradi raka na jetrih) živel tudi s čudnim strahom, da ga bodo pomotoma živega pokopali. Da bi to preprečil, je vsak večer na posteljno omarico položil listek z opozorilom: »Nisem mrtev. Samo videti sem tak.«
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
H. C. Andersen je obiskal tudi Ljubljano, o njegovem značaju in osebnem življenju pa imamo pogosto napačno podobo
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Danec je sicer napisal več kot 70 knjig zelo različnih žanrov, a poznamo ga le po pravljicah in mečemo ga v skupni koš z bratoma Grimm, čeprav sta onadva le zapisovala ljudske pravljice, Andersenove pa so avtorske in se namesto “pred davnimi časi” in “za devetimi gorami” dogajajo v Andersenovem okolju in času.
Andersen je za tisti čas veliko potoval, bil je navdušen nad Italijo, rad je imel tudi Orient. Tudi v Sloveniji je bil, v svoj dnevnik je zapisal, da je bil dvakrat v Ljubljani, pravi prof. dr. Milena Mileva Blažić z ljubljanske Pedagoške fakultete.
“Prvič je potoval s kočijo, drugič z vlakom in prespal v hotelu na mestu današnje Name. Narisal je tudi vhod v Postojnsko jamo, obiskal pa je tudi Maribor in Celje.”
Andersena si marsikdo predstavlja kot “dobrega strička”, pač pravljično. A njegova pisma in dnevniki ter pričanja sodobnikov kažejo drugačno sliko: bil je zelo ambiciozen, po eni strani izjemno samozavesten in bahav, po drugi pa občutljiv, sramežljiv in zelo željan zunanje potrditve. Neroden najstnik žal (ali k sreči za svetovno zakladnico pravljic) ni bil primeren za igralsko ali baletno kariero, ki si jo je želel. Pred mutacijo glasu je sicer veljal za »slavčka iz Odenseja«, a tudi kot priložnostni pevec je bil bolj tarča posmeha zaradi videza in revnih oblačil. Bil je zelo visok, suh, nekoliko neroden, imel je čevlje številka 47 in ni veljal za najbolj privlačnega – prepoznate grdega račka?
“Andersen je bil prepričan, da je nezakonski sin danskega kralja Christiana VIII., zato se je ob koncu svojega življenja podpisoval kralj Christian IX. Menil je, da je bil po krivici dan v račje gnezdo in da je v resnici aristokratski beli labod, da so zanj višine …”
V Grdem račku, ki ga imajo številni za odličen primer učenja otrok o strpnosti, v resnici najdemo primesi rasizma, saj je po Andersenovem prepričanju važno predvsem poreklo. In tudi šovinizem bi morda lahko očitali danskemu pravljičarju. Njegovim ženskim likom vedno nekaj manjka (Mala morska deklica) ali pa se iz njih norčuje (Kraljična na zrnu graha). Danci še vedno pišejo razprave tudi o Andersenovi spolni usmerjenosti; nikoli se ni poročil, ni imel otrok in če bi živel v drugem času in okolju, bi bil najverjetneje odkrit homoseksualec, je v pisateljevi biografiji iz leta 2005 zapisal Jens Andersen. Poleg tega je Andersen zadnja leta svojega življenja (umrl je pri sedemdesetih zaradi raka na jetrih) živel tudi s čudnim strahom, da ga bodo pomotoma živega pokopali. Da bi to preprečil, je vsak večer na posteljno omarico položil listek z opozorilom: »Nisem mrtev. Samo videti sem tak.«
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Neveljaven email naslov