Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedeljsko jutro na Prvem smo posvetili vonju in parfumom. Sogovorniki: Ana Ličina - aromaterapevtka in strokovna vodja šole aromaterapije, Grega Repovš - redni profesor za občo psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, Rihard Knafelj - ljubitelj in zbiratelj parfumov.
Naš vonjalni sistem lahko loči med 100.000 različnimi vonji, njihove prepoznave se učimo s spominom. Sodobna parfumeristika po večini uporablja sintezne dišave.
Najstarejši parfum so arheologi našli na Cipru, star je več kot 4000 let. Do približno leta 1840 so bili parfumi naravnega izvora, danes v parfumski industriji po večini uporabljajo sintezne dišave. Smernice se počasi obračajo, ljudje tudi zaradi težav pri uporabi sintetičnih parfumov znova odkrivajo naravne parfume. Kako med seboj uskladiti vse tri note parfuma in izbrati pravo kombinacijo dišav? Ana Ličina, aromaterapevtka in strokovna vodja šole aromaterapije:
»Narediti pravo kombinacijo je velika umetnost in zahteva ogromno dela. Pomembna so razmerja. Treba je poznati vsak dišeči material posebej. Kakšen je takoj po nanosu, kakšen je čez 10 min, kakšen čez 15 min. Obstaja veliko vaj, da se naučimo narediti harmonično celoto. Meni se zdi, da je to podobno komponiranju glasbe.«
Prepoznave vonjev se učimo ob pomoči spomina. V našem vonjalnem sistemu imamo 350 različnih čutnic za vonj, skupaj lahko ločimo med 100.000 vonji. Prepoznavanje vonjev pa je že bolj kompleksno. Celotna izkušnja ob zaznavi vonja vpliva na to, ali ga bomo povezali s prijetnimi ali manj prijetnimi občutki, pravi prof. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost:
»Vonj je prijeten ali ne na podlagi sestave in na podlagi izkušenj. Če smo določeno dišavo spoznali, ko smo se srečali s človekom, ki nas je zelo prizadel, nam bo ta vonj še naprej neprijeten, zato bomo imeli negativen odnos ob prvem stiku z drugimi ljudmi, ki bodo uporabljali podobne vonjave.«
Rihard Knafelj parfume zbira že od srednje šole, zbirka pa obsega več kot 200 različnih primerkov. Med njimi razumljivo ni najdražjega na svetu, to je dubajski Šamuk, ki stane 1,09 milijona evrov, ima pa vseeno kar nekaj posebnežev:
»Verjetno je najdražji Joy, ki je v originalni steklenički. Nastal je v času velike depresije v ZDA. Ta steklenička je iz 30. let prejšnjega stoletja, v njej je še nekaj parfumskega olja. Dobil sem jo od starejše gospe z Dunaja, ki ve za mojo neizmerno ljubezen do parfumov.«
Ljubitelj in zbiratelj parfumov pravi, da je največja zmota drgnjenje zapestij ob nanosu parfuma. Dodaja še, da ne obstajajo moški in ženski parfumi, kako se bo vonj razvil, pa je odvisno, kako mastna, topla in poraščena je naša koža.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nedeljsko jutro na Prvem smo posvetili vonju in parfumom. Sogovorniki: Ana Ličina - aromaterapevtka in strokovna vodja šole aromaterapije, Grega Repovš - redni profesor za občo psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, Rihard Knafelj - ljubitelj in zbiratelj parfumov.
Naš vonjalni sistem lahko loči med 100.000 različnimi vonji, njihove prepoznave se učimo s spominom. Sodobna parfumeristika po večini uporablja sintezne dišave.
Najstarejši parfum so arheologi našli na Cipru, star je več kot 4000 let. Do približno leta 1840 so bili parfumi naravnega izvora, danes v parfumski industriji po večini uporabljajo sintezne dišave. Smernice se počasi obračajo, ljudje tudi zaradi težav pri uporabi sintetičnih parfumov znova odkrivajo naravne parfume. Kako med seboj uskladiti vse tri note parfuma in izbrati pravo kombinacijo dišav? Ana Ličina, aromaterapevtka in strokovna vodja šole aromaterapije:
»Narediti pravo kombinacijo je velika umetnost in zahteva ogromno dela. Pomembna so razmerja. Treba je poznati vsak dišeči material posebej. Kakšen je takoj po nanosu, kakšen je čez 10 min, kakšen čez 15 min. Obstaja veliko vaj, da se naučimo narediti harmonično celoto. Meni se zdi, da je to podobno komponiranju glasbe.«
Prepoznave vonjev se učimo ob pomoči spomina. V našem vonjalnem sistemu imamo 350 različnih čutnic za vonj, skupaj lahko ločimo med 100.000 vonji. Prepoznavanje vonjev pa je že bolj kompleksno. Celotna izkušnja ob zaznavi vonja vpliva na to, ali ga bomo povezali s prijetnimi ali manj prijetnimi občutki, pravi prof. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost:
»Vonj je prijeten ali ne na podlagi sestave in na podlagi izkušenj. Če smo določeno dišavo spoznali, ko smo se srečali s človekom, ki nas je zelo prizadel, nam bo ta vonj še naprej neprijeten, zato bomo imeli negativen odnos ob prvem stiku z drugimi ljudmi, ki bodo uporabljali podobne vonjave.«
Rihard Knafelj parfume zbira že od srednje šole, zbirka pa obsega več kot 200 različnih primerkov. Med njimi razumljivo ni najdražjega na svetu, to je dubajski Šamuk, ki stane 1,09 milijona evrov, ima pa vseeno kar nekaj posebnežev:
»Verjetno je najdražji Joy, ki je v originalni steklenički. Nastal je v času velike depresije v ZDA. Ta steklenička je iz 30. let prejšnjega stoletja, v njej je še nekaj parfumskega olja. Dobil sem jo od starejše gospe z Dunaja, ki ve za mojo neizmerno ljubezen do parfumov.«
Ljubitelj in zbiratelj parfumov pravi, da je največja zmota drgnjenje zapestij ob nanosu parfuma. Dodaja še, da ne obstajajo moški in ženski parfumi, kako se bo vonj razvil, pa je odvisno, kako mastna, topla in poraščena je naša koža.
Danes 100. rojstni dan obeležuje Narodna galerija v Ljubljani. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti. V svojem neprekinjenem delovanju je preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Z direktorico Narodne galerije doktorico Barbaro Jaki se je pogovarjal Marko Rozman.
Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani poskrbela za prvovrstno presenečenje in se z virtuozno igro povzpela na vrh košarkarskega prestola Evrope, je sinoči pokopala vse upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo. O tem, kako je lahko prišlo do tako globokega padca in kam v resnici sodi slovenska reprezentanca ter kakšna je njena prihodnost na evropskem in svetovnem košarkarskem parketu, smo se pogovarjali s športnim komentatorjem Francijem Pavšerjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končal že 51. Mednarodni obrtni sejem v Celju, v okviru katerega so potekale številne delavnice in posveti, med drugim tudi o turizmu. Konkretneje, tematika se je posvečala vprašanju kakovosti 5-zvezdičnih doživetij v Sloveniji. Razprave se je udeležila tudi Tina Lamovšek.
Moč potnega lista merimo po svobodi potovanja, ki jo omogoča. Seznam najvplivnejših potnih listov že 12 let objavlja in posodablja podjetje Henley & Partners. Nanj uvršča potne liste iz 199 držav, najvišje pa je tisti potni list, s katerim lahko brez vizuma potujete v največ držav. Na vrhu seznama najmočnejših na svetu sta trenutno dve azijski državi. Kdor ima v rokah japonski ali singapurski potni list, lahko brez vizuma potuje v 189 izmed 218 držav na svetu. S slovenskim potnim listom brez vizuma pridemo v 9 držav manj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Danes na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poteka posvet Dostopnejše tehnologije in okolja za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom. Posvet je organiziran v okviru mednarodnega tedna gluhih, ki bo zadnji teden v septembru, različne aktivnosti pa potekajo že zdaj z namenom boljšega vključevanje gluhih v družbo. Petra Medved se je pred posvetom pogovarjala s tremi gosti o tem, kakšna je dostopnosti do informacij v Sloveniji za osebe z okvaro sluha.
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in v Mestnem društvu gluhih Ljubljana bodo ta mesec pripravili vrsto dejavnosti in različnih dogodkov z namenom boljšega vključevanja gluhih v družbo. Mednarodni dan gluhih, ki je konec meseca, bodo tako pri nas zaznamovali že v soboto s slavnostno akademijo, aktivnosti pa bodo trajale vse do 14. novembra – dneva slovenskega znakovnega jezika, ko bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik. Prispevek Petre Medved.
V današnjem času smo priča nenehnim novostim v svetu tehnologije katerega del so tudi starejši ljudje. Z nenehnimi spremembami se počutijo izgubljeni, zmedeni, izključeni. Znanja, potrebna za uporabo novih tehnologij, so porazdeljena neenakomerno. O tem je tekla tudi razprava na današnjem posvetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki uvaja elektronske storitve za starejše od 55 let. Spremljal jo je Marko Rozman.
V evropskem parlamentu že dolgo opozarjajo na kršitve temeljnih pravc na Madžarskem. Današnja razprava še vedno poteka, poroča naša dopisnica Erika Štular. Na zasedanje je prišel madžarski premier Viktor Orban, ki pa je že sam dejal, da pričakuje potrditev razvpitega poročila poslanke Zelenih Judith Sargentini, v katerem dokazujejo tveganje sistematičnih kršitev temeljnih evropskih vrednost demokracije, vladavine prava in človekovih pravic - od neodvisnosti, svodobe izražanja, akademske svobode do pravic beguncev in manjšin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki letos poteka pod geslom – ustavimo poškodbe hrbtenjače. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so se v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pridružili pobudi Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače z namenom, da javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsakogar in kjerkoli, so še opozorili na Inštitutu Soča. Več pa v prispevku Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Ob 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija RTV pripravlja različne obeležitve tega praznika. Ena izmed njih so tudi dnevi odprtih vrat oddajnikov RTV Slovenija. 29. julij, 2. september, 30. september, tri nedelje, od 8. do 14. ure, trije oddajniki: Nanos, Kum in Pohorje. Ta vikend bo za obiskovalce odprt oddajnik na Kumu, zato smo v studio Prvega povabili Andreja Trojerja, vodjo službe oddajni centri
Neveljaven email naslov