Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji? Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem
Včeraj je so v Račah predstavili raziskavo z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni, poroča Lidija Cokan.
Herbicide na glifosatni osnovi so v Račah izdelovali že, ko se je tamkajšnja tovarna še imenovala Pinus, ameriški Albaugh, ki je tovarno kupil pred štirimi leti, to dejavnost le nadaljuje. Poleg tega že iz časa Pinusa znotraj tovarne sredi Rač obratuje sežigalnica odpadkov, ki je še drugi okoljski dejavnik, ki skrbi krajane. Pred časom se je tam tudi začelo govoriti, da je na osnovni šoli Rače za rakom zbolelo nenavadno veliko zaposlenih in prav zato so predstavniki Ekološke iniciative Rače podjetju Albaugh predlagali, naj financira raziskavo o pogostosti rakavih obolenj na Dravskem polju. Naredili so jo na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer so zbrali podatke za zadnjih 30 let in se osredotočili na pet najpogostejših vrst raka; rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak na dojki in rak na prostati ter rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju, tudi glifosatom: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfomi in levkemije. Z rezultati raziskave, ki so jo financirali, so bili zadovoljni tudi v podjetju Albaugh, v katerem sicer čakajo na rešitev vloge za petkratno povečanje proizvodnje glifosatnih pripravkov, ki so jo že pred časom vložili na Agencijo RS za okolje.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji? Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem
Včeraj je so v Račah predstavili raziskavo z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni, poroča Lidija Cokan.
Herbicide na glifosatni osnovi so v Račah izdelovali že, ko se je tamkajšnja tovarna še imenovala Pinus, ameriški Albaugh, ki je tovarno kupil pred štirimi leti, to dejavnost le nadaljuje. Poleg tega že iz časa Pinusa znotraj tovarne sredi Rač obratuje sežigalnica odpadkov, ki je še drugi okoljski dejavnik, ki skrbi krajane. Pred časom se je tam tudi začelo govoriti, da je na osnovni šoli Rače za rakom zbolelo nenavadno veliko zaposlenih in prav zato so predstavniki Ekološke iniciative Rače podjetju Albaugh predlagali, naj financira raziskavo o pogostosti rakavih obolenj na Dravskem polju. Naredili so jo na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer so zbrali podatke za zadnjih 30 let in se osredotočili na pet najpogostejših vrst raka; rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak na dojki in rak na prostati ter rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju, tudi glifosatom: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfomi in levkemije. Z rezultati raziskave, ki so jo financirali, so bili zadovoljni tudi v podjetju Albaugh, v katerem sicer čakajo na rešitev vloge za petkratno povečanje proizvodnje glifosatnih pripravkov, ki so jo že pred časom vložili na Agencijo RS za okolje.
Danes je svetovni dan redkih bolezni, ki se ga vse od leta 2008 obeležuje vsako leto zadnji dan meseca februarja. V Skladu Viljem Julijan, ki sta ga za pomoč otrokom z redkimi boleznimi ustanovila starša dveletnega fantka z zelo redko neozdravljivo smrtonosno boleznijo, v mesecu februarju izvajajo dejavnosti s katerimi želijo osveščati o redkih boleznih in v namen podpore malim bolnikom ter njihovim družinam. Kot je poudaril doktor Nejc Jelen, je pri naslavljanju problematike redkih bolezni bistvenega pomena osveščanje širše javnosti o redkih boleznih.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljubitelja letalstva Borut Podgoršek in Marko Malec sta soavtorja knjige Zaljubljeni v letenje. To je prva knjiga, kjer so zbrane in opisane zgodbe slovenskih letalcev v zadnjih osemdesetih letih. Zgodbe pilotov, stevardes in letalskega mehanika, odkrivajo del bogate zgodovine letalstva na Slovenskem. Soavtorja , tudi sama navdušenca in tesno povezana z letalstvom, sta zgodbe povezala v knjigo, za katero sta tri leta zbirala gradivo. Prispevek Aljane Jocif.
Srečati se z avtorjem ali avtorico vrhunskega romana v živo sicer ni nujno za razumevanje samega besedila, lahko pa tak stik pomembno dopolni oziroma poglobi našo umetnostno izkušnjo. Prav zato velja festival literatur sveta Fabula, ki ob koncu zime že tradicionalno pripelje v Ljubljano največja imena sodobnega leposlovja z vseh koncev našega planeta, za sila dragocen dogodek na slovenskem kulturnem koledarju. Pisatelji in pisateljice namreč predavajo o svojem ustvarjanju, sodelujejo na problemskih okroglih mizah in odgovarjajo na vprašanja zvedavega občinstva ter tako širše odpirajo vrata v svoj bogati svet. Kaj natanko prinaša letošnja Fabula, ki bo potekala med 27. februarjem in 9. marcem, pa je v pogovoru z njeno umetniško direktorico, dr. Manco G. Renko, dan pred začetkom festivalskega dogajanja preverja Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z generalnim sekretarjem Curling zveze Slovenije Gregorjem Riglerjem.
Najnovejša raziskava o energetski revščini v Evropski uniji, ki jo je izvedla skupina neodvisnih strokovnjakov, je pokazala, da se 17 držav unije sooča z visokimi stopnjami energetske revščine. Gospodinjstva, ki so uvrščena najnižje, pa so prizadeta zaradi zimske in poletne revščine. Kam se je po najnovejši raziskavi uvrstila Slovenija, kaj lahko pričakujemo v prihodnje glede na razvoj podnebnih sprememb in kakšni naj bi bili ukrepi za zmanjšanje energetske revščine? O tem se je Jana Bajželj pogovarjala z dr. Tomislavom Tkalcem iz Focusa, društva za sonaravni razvoj, ki je najprej pojasnil, kaj je energetska revščina.
V Vatikanu se je danes začel prvi cerkveni vrh proti spolnim zlorabam otrok. Na prvem tovrstnem srečanju, ki bo trajalo do nedelje, se je zbralo okoli 190 udeležencev, med njimi predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta. Iz Slovenije se konference udeležuje ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Pričakovati je, da bodo visoki predstavniki Cerkve na srečanju oblikovali protokol o nadaljnjih korakih, ki naj bi škofe usmeril k ustreznemu delovanju. Frančišek sicer ostaja realist in poudarja, da na konferenci ne bodo izkoreninili zlorabe otrok. Molk in prikrivanje spolnih zlorab nad mladoletnimi sta v Rimskokatoliški cerkvi desetletja veljala za železni zakon. Tudi v Sloveniji smo imeli primere duhovnikov, ki so bili preprosto premeščeni v drugo faro – ali pa v misijon na drugi konec sveta – za svoje zločine pa niso bili kaznovani, vsaj znotraj cerkve ne. To obdobje se je s papežem Frančiškom nesporno končalo. Čeprav smo poročali tudi o njegovih domnevnih napakah, je nekaj zadnjih primerov dokazalo, da misli resno.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov se vse od leta 1990, 21.februar obeležuje kot svetovni dan turističnih vodnikov. Na ta dan turistični vodniki organizirajo vodenja po različnih lokacijah. Namen je predstaviti dejavnost in poklic turističnega vodnika tako širši, strokovni, kakor tudi ožji javnosti. O tem s turistično vodnico Dominiko Koritnik Trepel iz Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki na Prvem se je oglasila Romana Erjavec in predstavila štiriletni projekt, s katerim želijo pripomoči k zaščiti rastlinskih in živalskih vrst v našem edinem narodnem park
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj otvoritev tradicionalne pregledne bienalne razstave, ki nosi naslov Arhitektura inventura in jo že devetič organizirajo člani Društva arhitektov Ljubljane. Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi. Več v prispevku Martine Černe.
Vasica Jamnik na vzhodnem pobočju Jelovice je s cerkvijo Svetega Primoža in Felicijana najbolj priljubljeno izhodišče za fotografe. Ti iz vsega sveta prihajajo zato, da bi ujeli poglede na čudovita ozadja Kamniško Savinjskih Alp, Karavank in znamenito cerkvijo v ospredju. Še posebej živahno je na Jamniku ob polni luni, ki je poseben izziv za izkušene mojstre fotografije in občudovalce lepega. Tako je bilo včeraj in tako je bilo tudi danes zgodaj zjutraj. S fotografi je bila tudi Aljana Jocif.
Več kot desetletje je moralo miniti, da so otroci in mladostniki v hudih duševnih stiskah končno dočakali posebej varovani oddelek za psihiatrijo, saj so bili doslej hospitalizirani skupaj z odraslimi bolniki. Danes so namreč odprli varovani oddelek za intenzivno psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki, ki je prvi in edini v državi. Naenkrat bo lahko sprejel 10 otrok, letno okoli 120. Prostori in večino strokovnega osebja je bilo nared že več kot leto in pol, problem je bilo zaposlovanje pedopsihiatrov, ki se na razpise niso prijavljali.
Konec meseca, torej na dan izplačila pokojnin 28. februarja, bodo prejemki upokojencev nekoliko višji. Kot je znano se bodo pokojnine uskladile in zvišale za 2,7 odstotka. Poleg tega se bodo po več letih uskladile tudi invalidnine za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo. To je danes soglasno potrdil tudi svet pokojninskega zavoda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov