Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji? Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem
Včeraj je so v Račah predstavili raziskavo z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni, poroča Lidija Cokan.
Herbicide na glifosatni osnovi so v Račah izdelovali že, ko se je tamkajšnja tovarna še imenovala Pinus, ameriški Albaugh, ki je tovarno kupil pred štirimi leti, to dejavnost le nadaljuje. Poleg tega že iz časa Pinusa znotraj tovarne sredi Rač obratuje sežigalnica odpadkov, ki je še drugi okoljski dejavnik, ki skrbi krajane. Pred časom se je tam tudi začelo govoriti, da je na osnovni šoli Rače za rakom zbolelo nenavadno veliko zaposlenih in prav zato so predstavniki Ekološke iniciative Rače podjetju Albaugh predlagali, naj financira raziskavo o pogostosti rakavih obolenj na Dravskem polju. Naredili so jo na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer so zbrali podatke za zadnjih 30 let in se osredotočili na pet najpogostejših vrst raka; rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak na dojki in rak na prostati ter rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju, tudi glifosatom: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfomi in levkemije. Z rezultati raziskave, ki so jo financirali, so bili zadovoljni tudi v podjetju Albaugh, v katerem sicer čakajo na rešitev vloge za petkratno povečanje proizvodnje glifosatnih pripravkov, ki so jo že pred časom vložili na Agencijo RS za okolje.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji? Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem
Včeraj je so v Račah predstavili raziskavo z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni, poroča Lidija Cokan.
Herbicide na glifosatni osnovi so v Račah izdelovali že, ko se je tamkajšnja tovarna še imenovala Pinus, ameriški Albaugh, ki je tovarno kupil pred štirimi leti, to dejavnost le nadaljuje. Poleg tega že iz časa Pinusa znotraj tovarne sredi Rač obratuje sežigalnica odpadkov, ki je še drugi okoljski dejavnik, ki skrbi krajane. Pred časom se je tam tudi začelo govoriti, da je na osnovni šoli Rače za rakom zbolelo nenavadno veliko zaposlenih in prav zato so predstavniki Ekološke iniciative Rače podjetju Albaugh predlagali, naj financira raziskavo o pogostosti rakavih obolenj na Dravskem polju. Naredili so jo na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer so zbrali podatke za zadnjih 30 let in se osredotočili na pet najpogostejših vrst raka; rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak na dojki in rak na prostati ter rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju, tudi glifosatom: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfomi in levkemije. Z rezultati raziskave, ki so jo financirali, so bili zadovoljni tudi v podjetju Albaugh, v katerem sicer čakajo na rešitev vloge za petkratno povečanje proizvodnje glifosatnih pripravkov, ki so jo že pred časom vložili na Agencijo RS za okolje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko je pred nekaj tedni grški otok Lesbos obiskala Angelina Jolie, da bi opozorila na trpljenje beguncev, ki si za ceno lastnih življenj prizadevajo izbojevati še nekaj upanja za prihodnost, je večino navzočih medijev veliko bolj zanimala njena osebna telesna teža kot pa humanitarna katastrofa, na katero je hollywoodska zvezda s svojim prihodom želela usmeriti pozornost. Kako v današnjem svetu opozarjajo na humanitarne katastrofe in zbirajo pomoč za trpeče, na številne načine odseva tudi spremembo glede tega, kako smo danes pravzaprav solidarni. Veliko več pove o nas samih in naših sodobnih digitaliziranih družbah kot pa o tistih, ki potrebujejo pomoč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva daje dobre rezultate. S povezovanjem pridobivajo eni in drugi pa tudi družba kot celota. Da bi bila ta vez vedno boljša in učinkovitejša si prizadevajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je letos že drugič zapored organizirala konferenco TRiii, namenjeno spodbujanju inovativnosti v srednjem tehniškem izobraževanju in povezovanju z gospodarstvom ter doseganju skupnih sinergij. Da je ideja dobra potrjuje tudi letošnja še večja udeležba srednjih šol iz vse Slovenije, večje število projektov, za katere prihajajo spodbude tudi že iz gospodarstva. Karmen Štrancar Rajevec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novi generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra Andraž Kopač je popoldne od dosedanje vršilke dolžnosti Brigite Čokl prevzel posle, z jutrišnjem dnem pa bo začel vodenje največje slovenske bolnišnice. 44-letni krizni manager, nekdanji prvi mož Alpine, doslej pa vodja podjetja za predelavo kovinskih izdelkov nima izkušenj v zdravstvu, vendar je to, kot je sam dejal ob današnji uradni primopredaji, morda celo prednost, med svojimi prioritetami pa je izpostavil resne finančne težave bolnišnice. Snežana Ilijaš
Dan zmage nad fašizmom in nazicmom je tudi praznik mesta Ljubljana. Na ta dan je že vrsto let na Ljubljanskem gradu slavnostna seja, na kateri podelijo nazive častne meščanka, častni meščan ter priznanja in plakete glavnega mesta. Slovesnost je že vrsto let tudi predmet ideoloških razhajanj med levo in desno usmerjenimi svetniki in tako je bilo tudi letos. Marjan Vešligaj
Sodni svet je že dopoldne sporočil, da do danes ni prejel nobene prijave na razpis za novega predsednika Vrhovnega sodišča. Dosedanji predsednik Branko Masleša je sporočil, da se ne bo ponovno prijavil, rok za prijave pa se je iztekel v petek ob polnoči. Na Prvem programu je Jolanda Lebar pojasnila, kako bo z novim razpisom in spomnila na obdobja brez predsednika v preteklih letih.
V Moskvi so z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu počastili dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Sodelovalo je več kot 10 tisoč vojakov, prvič pa tudi vojakinje. Predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo velika domovinska vojna, kot drugo svetovno vojno imenujejo v Rusiji, za vedno sveto dejanje, in dodal, da je sovjetski narod prinesel svobodo drugim. Poroča naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Prekmurje je bila prva osvobojena slovenska pokrajina. V prvih dneh aprila so ga skupaj s partizani osvobodili vojaki Rdeče armade, poleti še istega leta pa so jim sredi Murske Sobote postavili spomenik zmage. Nanj so danes položili vence predstavniki Ruske federacije, Združenj borcev Slovenije in murskosoboške občine, že včeraj pa predstavniki Ukrajine, Gruzije in Azarbejdžana. Iz Prekmurja je poročala Lidija Kosi.
Neveljaven email naslov