Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd. Pogovarjali smo se z dopisnico Polono Fijavž.
V toplih poletnih dneh ljudje osvežitev radi poiščejo na naravnih kopališčih, pogosto tudi na neurejenih. Kopanje na teh kopališčih ni prepovedano, je pa nujna velika previdnost. Otroci naj se na neurejenih kopališčih ne kopajo brez nadzora staršev ali druge odrasle osebe. Še posebej to velja za tekoče vode, razmere v rekah so namreč nepredvidljive in se lahko zelo hitro spremenijo. Več o tem, zakaj je kopanje v rekah lahko nevarno in na kaj je treba biti še posebej pozoren, pa v pogovoru s predsednikom Slovenske potapljaške zveze Mitjem Slavincem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Marsikdo to poletje, ob počitnikovanju na Hrvaškem ali kje južneje na Balkanu, intenzivno spremlja novice glede novih premerov okužb s Covid 19. Ljudje želijo biti namreč čim prej obveščeni o morebitni uvedbi 14-dnevne karantene ob povratku v domovino. Tiste, katerim je bila karantena že odrejena, nadzirajo zdravstveni inšpektorji. Na kakšen način izvajajo nadzor in v kolikšni meri ljudje upoštevajo zapovedano karanteno, več Marko Rozman.
Medtem, ko še vedno preiskujejo odgovornost nesrečo, ki je zahtevala 43 življenj. so zgradili nov viadukt, ki je dolg 1067 metrov in stoji na osemnajstih do 40 metrov visokih stebrih, ki imajo 50 metrov globoke temelje. Obložen je s steklenimi ploščami, ki promet branijo pred sunki vetra. Vzdolž obeh robov cestišča tečejo sončni paneli: most bo kar 95 odstotkov potrebne električne energije pridobil sam.
O testnem poletu astronavtov, Douga Hurleya in Boba Behnkena, ki sta včeraj po dveh mesecih uspešno pristala v Mehiškem zalivu, najbrž ne bi veliko govorili, če ne bi vesoljcev tja prvič v zgodovini poneslo vesoljsko plovilo v lasti zasebnega podjetja. Podjetje SpaceX Falcon v lasti Elona Muska je nedavno v orbito poslalo več sto satelitov, čaka jih še deset tisoče. Ameriška NASA je od leta 2011 pa vse do maja za polete v vesolje najemala ruske satelite, kar ni bilo prav poceni, zato je k sodelovanju povabila zasebna podjetja. O spremembah, ki jih prinaša v raziskovanje vesolja zasebna iniciativa, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Andrejo Gomboc, profesorico astronomije na Univerzi Nova Gorica.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S Koroškega prek Mežiške doline in Celjskega do Domžal in okolice je divjalo sinočnje neurje, ki je naredilo ogromno škode. Na Koroškem še niso sanirali škode niti od prejšnjega neurja, pa imajo znova poškodovano cestno infrastrukturo in uničene poljščine. V Domžalah imajo ogromno škodo na stanovanjski infrastrukturi, kakšnih 300 objektov je poškodovanih. Gorenjska nevihta, ki je povzročila največjo škodo, je bila avtohtona, torej ni prišla iz Avstrije, pač pa je nastala nad Brnikom in se sprostila prek Domžal do Geosa, je povedal meteorolog Brane Gregorčič.
V Franciji nastaja največji fuzijski reaktor, ki ga bodo, če bo šlo vse po sreči, začeli uporabljati čez kakšnih pet let. O pomenu reaktorja in potencialih jedrske fuzije se je Mateja Železnikar pogovarjala z dr. Boštjanom Končarjem.
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki. Podrobneje Tadeja Lukanc, bere Bernard Stramič.
Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na delo humanitarcev – nekateri projekti so zaradi virusa ustavljeni, drugod sredstva preusmerjajo v zagotavljanje hrane, razkužil in drugih osnovnih pripomočkov. To velja tudi za Zavod Krog, v Sloveniji ustanovljeno mednarodno, neprofitno in nevladno organizacijo, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. S predstavnico zavoda Katjo Kumar se je o njihovih aktualnih projektih v Egiptu in Libanonu pogovarjala Andreja Gradišar.
Gasilske veselice po državi že od nekdaj predstavljajo del lokalne tradicije. Marsikje predstavljajo edini dogodek, ko se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno še najbolj prihaja do izraza v letošnjem letu, ko so ali bodo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težke razmere v kateri so se znašli zaradi ukrepov širjenja koronavirusa. Društva bodo zaradi tega imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme. Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili primorani odpovedati številne koncerte. Med njimi je tudi ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah, na prvem mestu. Več Marko Rozman.
Zaradi slabšega obiska tujcev, ki so bili v preteklih turističnih sezonah pogosti, tudi organizirani obiskovalci starih mest, je Združenje zgodovinskih mest s kampanjo »Moje mesto« za večji obisk priskočilo na pomoč sedemnajstim zgodovinskim mestom. Slovenska zgodovinska mesta skrivajo veliko priložnosti, a so včasih po krivici prezrta. Zato so se odločili za digitalno kampanjo, s katero nagovarjajo Slovence, naj del dopusta preživijo tudi v zgodovinskih mestih.
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije. Na predstavitvi omenjenega projekta na Krvavcu je bila Tina Lamovšek.
Zaradi večanja števila potrjenih primerov okužb v Sloveniji oziroma zaradi omejitve hitrega širjenja je Ministrstvo za zdravje RS že pred časom spremenilo odlok o začasni splošni omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi. posledično so bili odpovedani številni dogodki po celi Sloveniji. Tudi sejmov. Preverili smo, kakšno je stanje pri treh največjih družbah, ki organizirajo največje sejme v državi.
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem. Zasedenost nastanitvenih kapacitet je nekoliko boljša v večjih turističnih središčih. Tako je trenutno največ gostov ob Vrbskem jezeru, nekoliko manj pa denimo na turističnih točkah, kot je cerkev Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Petra Kos Gnamuš
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.
Letošnja planinska sezona je zaradi epidemioloških razmer drugačna kot smo jih bili vajeni, spremenila se je tudi struktura obiskovalcev gora. Zdaj odhajajo v gore obiskovalci, ki prej tega niso počeli. Zato gorski reševalci svetujejo še večjo previdnost in upoštevanje pravil za varno gibanje. Na prvem mestu sta: dobra priprava na turo in prav takšna telesna pripravljenost.. Gorski reševalci so imeli v zadnjih desetih dneh tudi po več posredovanj in reševanj na dan. Minuli konec tedna so posredovali osemkrat. Prispevek Aljane Jocif
Ob stalni potencialni nevarnosti okužbe s korona virusom se je povečala skrb za zdravje. Pomemben dejavnih zdravja je tudi hrana. Nekateri so zastoje pri transportu hrane v prvem valu epidemije povezovali s porastom okužb s salmonelo. Stališče pristojne evropske institucije Agencije za varnost hrane – EFSA – ki ga je objavila že na začetku pandemije je, da hrana ne predstavlja tveganja za Covid 19, je pa v teh razmerah še toliko bolj pomembna osebna higiena in higiena živil, v pogovoru z Jernejko Drolec pravi dr. Blaža Nahtigal, z EFSE informacijske točke za Slovenijo.
Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta in majhna podjetja. Prispevek Eve Lipovšek.
Neveljaven email naslov