Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.
Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.
V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.
V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.
Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.
Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.
Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.
Novinar Denis Malačič o romanju po Jakobovi poti
Zgodovina alkohola tako pri nas kot v tujini razkriva, da je javni diskurz uvrščal pitje alkohola pri moških v kategorijo užitka, pri ženskah pa v kategorijo škodljive razvade ali zasvojenosti. Ti diskurzi so vse bolj stvar preteklosti, kot ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci, so se namreč v minulih desetletjih močno spremenile pivske navade žensk. Kaj pa med nosečnostjo in dojenjem? Pred kratkim smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah pitja alkohola med nosečnostjo in izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom – dan Fetalnega alkoholnega sindroma. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, pitje alkohola med nosečnostjo nikoli ni varno, saj je alkohol celični strup, ki prosto prehaja v plod nosečnice. Prehaja pa tudi v mleko, če ženska doji in ob tem pije alkoholne pijače. Vendar v digitaliirani družbi strokovne in znanstveno dokazane informacije na spletu pogosto preglasi ciljano in personalizirano oglaševnaje, ki vsebuje nepreverjene in škodljive informacije o vplivu alkohola na plod in doječega otroka.
Prvi program je obiskal patruljo prometne policije v Ljubljani in se z njo zapeljali po enem izmed avtocestnih krakov. Z nami so tako delili vse tisto, kar zaznamuje policijski prometni vsakdan, ki je zaradi gostega prometa in seveda tudi številnih kršiteljev zelo pester. Prav danes sicerobeležujemo dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah, ki poteka v okviru Tedna mobilnosti. Upamo, da slovenske ceste na ta dan ne bodo krvave in da bo prispeval k ozaveščanju o tem, kako nevarni sta denimo prehitra vožnja ali neprimerna uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Neveljaven email naslov