Internet pomeni tehnološko revolucijo tudi na področju znanja. Neskončno kopiranje in deljenje omogoča odprto znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna in računalniška oprema – to so gradniki odprtega znanja, gradniki odprte digitalizirane družbe. O vsem tem razpravljajo na Dnevu odprtega znanja v Ljubljani, ki ga je obiskala tudi Urška Henigman.

Odprto znanje je znanje, ki ga vsak lahko uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev

Internet pomeni tehnološko revolucijo tudi na področju znanja. Neskončno kopiranje in deljenje omogoča odprto znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna in računalniška oprema – to so gradniki odprtega znanja, gradniki odprte digitalizirane družbe.

V atriju ZRC SAZU so se zbrali posamezniki, ki ustvarjajo družbo odprtega znanja v Sloveniji in v svetu, da bi na Dnevu odprtega znanja predstavili nekatere ključne gradnike in vrednote – transparentnost, svobodna izmenjava informacij in znanja, sodelovanje, vključevanje, skupnost. Dogodek organizirata Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan ob sodelovanju Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Inštituta za sodobno umetnost Ljubljana Aksioma. Sprašujemo se, ali vse bolj regulirano, centralizirano, nadzorovano in komercializirano internetno okolje sploh še dopušča odprtokodno kulturo? Koliko uporabnic in uporabnikov še verjame v ta koncept in ga udejanja? Žiga Vrtačič, Danes je nov dan pravi, da pravzaprav vse več:

“Mogoče je raven fanatičnosti malo manjša kot pri začetnikih, kot je bil Richard Stallman. Sama količina ljudi, ki se s tem ukvarja, in količina kode, ki nastaja pod takšnimi licencami, pa je večja kot kadar koli prej.”