V nedeljo bomo obeleževali svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni - KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni. Več Marko Rozman.

19. maj - Svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni

19. maja obeležujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni – KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni.

Crohnovo bolezen poleg ulceroznega kolitisa uvrščamo med kronične vnetne črevesne bolezni. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Običajno je našim očem skrita, nevidna, saj poteka v notranjosti telesa in v imunskem sistemu. Po besedah specialista družinske medicine, doktorja Dušana Barage je ključno dovolj zgodnje odkrivanje bolezni.

Pomembno je, da se pacient izobrazi o svoji bolezni, da ve, kaj lahko naredi sam. Pri Crohnovi bolezni je nadvse pomembno, da bolniki prenehajo kaditi. To ima večji učinek na potek bolezni kot vsa zdravila skupaj.

Sodobno zdravljenje poteka po načelu t. i. zdravljenja do cilja. To temelji na sodelovanju zdravnika in bolnika, ki skupaj določita cilje, s pomočjo katerih lahko bolnik tudi vidi, kako zdravljenje napreduje. Pri kroničnih boleznih, kot je tudi KVČB, pa ni dovolj le zdravljenje z zdravili, ampak tudi podporne terapije in prilagajanje življenjskega sloga, poudarja specializantka gastroenterologije, doktorica medicine Tina Kurent iz Gastroenterološke klinike UKC Ljubljana.

Skoraj vsako leto pride na tržišče neko novo zdravilo. Čisto nova stvar pa je celično zdravljenje za Crohnove bolnike s fistulami, ki žal še ni na voljo v Sloveniji je pa registrirano v svetu. Gre za čisto nov koncept, kjer zdravimo z mezenhimskimi matičnimi celicami.

Operacija, ki je zadnji izhod v sili, pogosto vodi v različno stopnjo invalidnosti, kar vsekakor ni zaželeno. Asistent Gregor Norčič specialist za abdominalno kirurgijo, iz kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana poudarja, da včasih kirurška odstranitev debelega črevesa za osebo z ulceroznim kolitisom pomeni tudi popolno ozdravitev, a lahko tudi negativno vpliva na kakovost življenja. Žal pri Crohnovi bolezni zaradi drugačne narave bolezni ni tako. Ta se namreč lahko pojavi na kateremkoli delu prebavne cevi, in če odstranijo del črevesa, se praviloma prej ali slej pojavi še na preostalem črevesu.

Gre za delikatno področje, kjer agresivno zdravljenje lahko vodi do stranskih učinkov, ki so lahko še hujši, kot je bila bolezen sama.

Obolelim koristi tudi izmenjava izkušenj in mnenj drugih, ki se soočajo s podobnimi težavami. V veliko pomoč je zato Društvo za KVČB, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja ljudi s to boleznijo. Po besedah predsednice društva Mateje Saje, društvo čez leto organizira različne aktivnosti in prav letos obeležuje 15. obletnico delovanja.

Društvo izvaja program, znotraj katerega se nahaja 7 različnih socialnih programov. Izvajamo jih z namenom, da našim članom izboljšamo kvaliteto življenja. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že skoraj 1600 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji.

V svetu s kronično vnetno črevesno boleznijo živi okoli pet milijonov ljudi, v Sloveniji 7500 ljudi.