Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
O tem, kaj so Ekologi brez meja našli v naših nakupovalnih vozičkih
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najopaznejši simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, kjer so ob svetovnem dnevu okolja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so pogledali v običajen nakupovalni voziček vsakogar od nas in preverili, kaj je v njem. Kot pojasnjuje predsednica društva Urša Zgojznik, je projekt, ki ga je delno financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, nakazal neke smernice prihodnjega delovanja.
“Samo načelni pogovori o tem, da so jogurtovi lončki slabi in da je vse slabo, ni dovolj. Poiskati moramo rešitve.”
Več kot polovica najdenih embalaž v običajnem nakupovalnem vozičku se ne reciklira, polovica embalaže je plastična. Problem pa predstavljajo tudi neučinkovito pakirani izdelki, opozarja Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja.
“Problem so razni bonbončki, ki so pakirani vsak posebej. Razni piškoti, ki so pakirani po dva ali tri. Razne posamezne doze. Z vidika materialov pa tisti, ki so iz neznanih plastik, iz polistirena. Dela imamo še ogromno.”
Rezultati enoletnega raziskovalnega projekta Plastika naša vsakdanja so še pokazali, da ločevanje odpadkov ni dovolj in da bosta odgovornost morali prevzeti tudi industrija in država. Ker količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, ker se redno pojavljajo težave pri prevzemanju, ker je stopnja recikliranja nizka, vnovična raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, se Evropa in svet vse bolj posvečata reševanju tega problema. Evropski parlament je tako konec oktobra sprejel ambiciozno direktivo za prepoved nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Včeraj pa je bila v Sloveniji podana sprememba zakona o varstvu okolja. Kot pojasnjuje generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte spremembe zakona določajo, kaj so naloge proizvajalca, kaj so naloge države, kaj so naloge koordinacijske skupine, podrobnosti spremembe uredbe o embalaži pa bodo znane v prihodnjih dneh.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
O tem, kaj so Ekologi brez meja našli v naših nakupovalnih vozičkih
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najopaznejši simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, kjer so ob svetovnem dnevu okolja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so pogledali v običajen nakupovalni voziček vsakogar od nas in preverili, kaj je v njem. Kot pojasnjuje predsednica društva Urša Zgojznik, je projekt, ki ga je delno financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, nakazal neke smernice prihodnjega delovanja.
“Samo načelni pogovori o tem, da so jogurtovi lončki slabi in da je vse slabo, ni dovolj. Poiskati moramo rešitve.”
Več kot polovica najdenih embalaž v običajnem nakupovalnem vozičku se ne reciklira, polovica embalaže je plastična. Problem pa predstavljajo tudi neučinkovito pakirani izdelki, opozarja Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja.
“Problem so razni bonbončki, ki so pakirani vsak posebej. Razni piškoti, ki so pakirani po dva ali tri. Razne posamezne doze. Z vidika materialov pa tisti, ki so iz neznanih plastik, iz polistirena. Dela imamo še ogromno.”
Rezultati enoletnega raziskovalnega projekta Plastika naša vsakdanja so še pokazali, da ločevanje odpadkov ni dovolj in da bosta odgovornost morali prevzeti tudi industrija in država. Ker količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, ker se redno pojavljajo težave pri prevzemanju, ker je stopnja recikliranja nizka, vnovična raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, se Evropa in svet vse bolj posvečata reševanju tega problema. Evropski parlament je tako konec oktobra sprejel ambiciozno direktivo za prepoved nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Včeraj pa je bila v Sloveniji podana sprememba zakona o varstvu okolja. Kot pojasnjuje generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte spremembe zakona določajo, kaj so naloge proizvajalca, kaj so naloge države, kaj so naloge koordinacijske skupine, podrobnosti spremembe uredbe o embalaži pa bodo znane v prihodnjih dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Tudi nesreče in tragični dogodki so zaznamovali pretekle počitniške dneve ob jadranski obali. V črnogorskem Ulcinju sta v nesreči s t.i. gumijasto banano umrla dva slovenska državljana, ob slovenski obali sta se poškodovala dva kopalca pri skoku v vodo. Ob slovenski obali je sicer za varnost kopalcev precej dobro poskrbljeno na urejenih kopališčih, predlani se je Uprava RS za pomorstvo odločila, da bo tudi na območjih divjih plaž posebej označila območja, kjer sta plovba in sidranje prepovedana. V preteklih letih je bilo namreč preveč primerov, da so čolni zašli preblizu obale, ali so kopalci zaplavali predaleč stran od kopnega. Kopalci se lahko kopajo največ 150 metrov od obale, jadralci in morjeplovci morajo upoštevati varnostni pas ob obali, za kršitve so določene visoke globe. O nadzoru in zagotavljanju varnosti ob slovenski obali v času poletne sezone se je Bojan Leskovec pogovarjal z Aljošo Besednjakom, vodjo oddelka za pristaniško varnost pri Upravi RS za pomorstvo.
Ob 90 letnici Radia Slovenija in 60 letnici Televizije Slovenija odpiramo vrata oddajnikov RTV Slovenija na Nanosu, Kumu in Pohorju. V nedeljo bodo odprta vrata od 8:00 do 14:00 na Nanosu, 2. septembra na Kumu in 30. septembra na Pohorju. Vodjo službe oddajnikov in zvez Miran Dolene, ki se je za to priložnost oglasil v studiu Prvega, je razkril, da pripravljajo nagradno igro. Vsak obiskovalec bo prejel poseben kartonček, na katerem bo lahko zbiral žige z oddajnikov. Med najbolj zavzetimi planinci, ki bodo zbrali vse tri žige, bodo ob zaključku izžrebali nagrajence. Kakšna je nagrada lahko slišite v posnetku pogovora.
To poletje veliko gledamo v nebo v strahu pred neurji, strelami in točo. Nocoj pa imamo boljši razlog za opazovanje. Ne, ni še čas za tradicionalno štetje utrinkov. . Čeprav se na nočnem nebu že pojavljajo Perzeidi, ga bo meteorni roj najbogateje okrasil čez dva tedna. Zvezda večera bo danes naš naravni satelit, ki se bo skril v zemljino senco. Če nočnega neba ne bodo zakrivali oblaki, bomo lahko videli popoln lunin mrk, ki bo trajal od pol desetih do 13 minut čez enajsto zvečer. To bo najdaljši lunin mrk v tem stoletju. Seveda boste lahko krvavo luno opazovali od koderkoli, še prav posebno pa jo bo verjetno lepo opazovati s kakšnega observatorija. Javno opazovanje prvega popolnega Luninega mrka vidnega pri nas po letu 2015 bo na observatoriju Voglarji, več o tem in kaj vse še bomo poleg lune lahko opazovali na nočnem nebu, smo se pogovarjali s predsednikom astronomskega društva Nova Gorica Primožem Kukom.
Dan po vrnitvi domov smo se na Prvem pogovarjali z Janom Konečnikom, avtorjem popotniškega dnevnika Kje je Jan?
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
25. julija ob 11.47 leta 1978 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. In z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s pomočjo katerega se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok. V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, leta 1984 – dvojčici, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem kliničnem centru.
Nekateri sindikati v Italiji, Španiji, Belgiji in na Portugalskem so za danes (ponekod pa tudi za jutri) napovedali stavko zaradi slabih delovnih razmer kabinskega osebja. Ryanair je o odpovedi letov sicer že pred dnevi obveščal svoje potnike. Razmere na italijanskih letališčih spremlja naš dopisnik Janko Petrovec. Preverili smo tudi, kakšne so v primeru odpovedanih letov pravice potrošnikov.
Prebivalec Slovenije na leto zavrže približno 74 kilogramov prehranskih odpadkov, od tega je tretjina užitne hrane, kažejo podatki Statističnega urada za leto 2016. Skoraj polovico so jih proizvedla gospodinjstva, slabo tretjino gostinski lokali, ostalo pa proizvajalci in trgovine z živili, razlaga Nina Sankovič z ljubljanske Snage.
Na ameriški spletni strani 38 North, ki spremlja dogajanje v Severni Koreji, so kot dokaz, da je Severna Koreja začela delno razgradnjo jedrskih zmogljivosti objavili satelitske posnetke iz minulih dni. Na fotografijah je mogoče opaziti razgradnjo dela raketnega izstrelišča Sohae na severozahodni obali, kar naj bi bil prvi korak k uresničitvi zavez v junijskega vrha v Singapurju. A ne glede na vse diplomant vojaške akademije in obramboslovja ter avtor revije Obramba Drago Dakič Prelc opozarja, da je dogajanje zgolj dimna zavesa na odru svetovne geopolitične drame.
Mladi planinci letošnje poletje preživljajo na planinskih taborih v Podpeci na Koroškem, kjer osvajajo bližnje vrhove, se učijo planinske kulture v gorah, predvsem pa se družijo v naravi. V Podpeci se bo letos zvrstilo na desetine mladih planincev iz društev Savinjskega meddruštvenega odbora, naša koroška novinarka Metka Pirc pa je obiskala skupino iz Planinskega društva Celje Matica, ki tam biva prav zdaj. Zanimanje za planinske tabore je izjemno, vsa razpoložljiva mesta so zapolnili že spomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nenavadno vlažno poletje imamo letos – ponavadi nas v tem obdobju pesti suša. Kako je in bo letos z vremenom in kako to vlažno vreme vpliva na kmetijske pridelke pojasnjuje agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje.
Zakaj banke ob najemu hipotekarnega posojila zahtevajo še gradbeno in uporabno dovoljenje za nepremičnino? Marsikdo si zaradi tega beli glavo. Kje naj dobim gradbeno in uporabno dovoljenje? Koliko časa bo trajal postopek pridobitve? V večstanovanjskih stavbah bi moral dovoljenji posredovati upravnik ali upravna enota. Praviloma ni težko dobiti uporabnega dovoljenja, če je vse v redu z gradbenim dovoljenjem. Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja – Združenja FIABCI Slovenija, Jože Podgoršek, pričakuje, da bo po poletju to vprašanje zelo aktualno in da bo pri sedmih od desetih nepremičnin dokumentacija pomanjkljiva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov