Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Svetovna zdravstvena organizacija je organizaciji Brez izgovora Slovenija podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni
Brez izgovora Slovenija je neprofitna organizacija, mladinska zveza, v kateri mladi delajo za mlade. “Kritiziraj, predlagaj, ukrepaj” je njihov moto, ukvarjajo pa se s tem, kako mlade naučiti kritičnega mišljenja in jih spodbujati, da postanejo dejavni člani družbe. Trajnostni razvoj in javno zdravje sta krovni področji, s katerima se ukvarjajo, v sklopu tega pa dejavno pristopajo tudi k problematiki kajenja med mladimi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala njihovo delo na tem področju in jim danes ob 16.00 v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni. Pred odhodom v Bruselj je ustanovitelj organizacije Jan Peloza povedal:
Ta nagrada je za nas nekaj, kar je oskar za igralca v Hollywoodu. To pomeni, da nas je največja, najmočnejša organizacija na področju javnega zdravja na svetu priznala za neki življenjski prispevek in za nas so ti občutki res neverjetni.
Na vprašanje, kakšen točno je ta prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovnem trgu, Jan Peloza odgovarja, da je bilo treba med seboj povezati vse pike in poudariti nemoralne prijeme, ki jih uporablja tobačna industrija.
Pač zelo smo se morali izpostaviti in nekaterim od nas se je življenje nekoliko poslabšalo, saj smo bili deležni številnih groženj, anonimk, takih relativno diskreditacijskih postopkov, ki jih tisti, ki ne opozarja na krivice, ni deležen.
Mladi iz organizacije Brez izgovora se ukvarjajo z ozaveščanjem osnovnošolcev, dijakov in študentov, opravili so več raziskav o dostopnosti tobačnih izdelkov, zagovarjajo strožji nadzor nad kršitelji zakonodaje na tem področju. Organizacija pa je bila prepoznana tudi kot eden bolj zasluženih za sprejetje napredne slovenske zakonodaje na področju tobaka leta 2017.
NA svetovni ravni nas redno kontaktirajo različne institucije, raziskovalni inštituti, posamezniki, druge nevladne organizacije, tudi znanstveniki, in sprašujejo po izkušnjah. Ker določene zadeve pri nas delamo prvič in nekatere druge države, predvsem z Balkana, poskušajo videti, kaj se pri nas dogaja in ali to sploh deluje. In ponosno lahko rečem, da se je vse, za kar nam je industrija na tak ali drugačen način grozila, da nas bo tožila ali kar koli drugega, izkazalo za streljanje brez nabojev.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Svetovna zdravstvena organizacija je organizaciji Brez izgovora Slovenija podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni
Brez izgovora Slovenija je neprofitna organizacija, mladinska zveza, v kateri mladi delajo za mlade. “Kritiziraj, predlagaj, ukrepaj” je njihov moto, ukvarjajo pa se s tem, kako mlade naučiti kritičnega mišljenja in jih spodbujati, da postanejo dejavni člani družbe. Trajnostni razvoj in javno zdravje sta krovni področji, s katerima se ukvarjajo, v sklopu tega pa dejavno pristopajo tudi k problematiki kajenja med mladimi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala njihovo delo na tem področju in jim danes ob 16.00 v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni. Pred odhodom v Bruselj je ustanovitelj organizacije Jan Peloza povedal:
Ta nagrada je za nas nekaj, kar je oskar za igralca v Hollywoodu. To pomeni, da nas je največja, najmočnejša organizacija na področju javnega zdravja na svetu priznala za neki življenjski prispevek in za nas so ti občutki res neverjetni.
Na vprašanje, kakšen točno je ta prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovnem trgu, Jan Peloza odgovarja, da je bilo treba med seboj povezati vse pike in poudariti nemoralne prijeme, ki jih uporablja tobačna industrija.
Pač zelo smo se morali izpostaviti in nekaterim od nas se je življenje nekoliko poslabšalo, saj smo bili deležni številnih groženj, anonimk, takih relativno diskreditacijskih postopkov, ki jih tisti, ki ne opozarja na krivice, ni deležen.
Mladi iz organizacije Brez izgovora se ukvarjajo z ozaveščanjem osnovnošolcev, dijakov in študentov, opravili so več raziskav o dostopnosti tobačnih izdelkov, zagovarjajo strožji nadzor nad kršitelji zakonodaje na tem področju. Organizacija pa je bila prepoznana tudi kot eden bolj zasluženih za sprejetje napredne slovenske zakonodaje na področju tobaka leta 2017.
NA svetovni ravni nas redno kontaktirajo različne institucije, raziskovalni inštituti, posamezniki, druge nevladne organizacije, tudi znanstveniki, in sprašujejo po izkušnjah. Ker določene zadeve pri nas delamo prvič in nekatere druge države, predvsem z Balkana, poskušajo videti, kaj se pri nas dogaja in ali to sploh deluje. In ponosno lahko rečem, da se je vse, za kar nam je industrija na tak ali drugačen način grozila, da nas bo tožila ali kar koli drugega, izkazalo za streljanje brez nabojev.
O razstavi liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval Jože Plečenik, Andrej Hrausky, arhitekt in eden izmed najboljših poznavalcev tega našega največjega arhitekta.
Pri predsedniku države Borutu Pahorju je danes potekal posvet o naši podnebni prihodnosti, na katerem so sodelovali okoljski strokovnjaki, predstavniki vlade in parlamentarnih strank. Namen posveta je pregledati dosedanji proces oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki jo mora Slovenija sprejeti do konca tega leta. In medtem, ko se politiki usklajujejo o tem, kako resno in kdaj bi se lotili preprečevanja nadaljnje škode, ki jo na vseh koncih planeta že prinašajo podnebne spremembe, nas dogodki na terenu prehitevajo po levi in po desni. Segrevanje se namreč odvija hitreje, kot so napovedovali podnebni modeli in 70 let prej, kot so napovedovali, se je začel tajati permafrost. V teh tisočletja zmrznjenih tleh v prostranstvih Kanade in Sibirije pa so shranjene ogromne količine metana, ki ima mnogo močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid.
Današnji dan je prav poseben za šolarje – za več kot 183. tisoč učenk in učencev osnovnih šol in 73. tisoč dijakinj in dijakov srednjih šol je namreč danes zadnji šolski dan v tem šolskem letu. Nekateri so pouk končali že prej: devetošolci 14. junija, srednješolci zadnjih letnikov pa konec maja. V šolo se bodo šolarji vrnili 2. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Vzdušje na končni proslavi in v šolskih klopeh na današnji zadnji dan pouka je na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca preverila Tadeja Bizilj.
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končalo še eno šolsko leto za učence in dijake osnovnih in srednjih šol. Šolarji, ki so bili v njem uspešni, so mu pomahali v pozdrav, ostale pa v naslednjih dneh čakajo še popravni izpiti. Več Tadeja Bizilj.
Poletne počitnice, ki se bodo uradno po šolskem koledarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport začele jutri in trajale vse do konca avgusta, bodo tudi letos dolge skoraj deset tednov. Večina družin se bo za teden ali dva odpravila na morje ali si privoščila kakšen drug oddih, šolarji bodo dneve preživljali pri starih starših in morebitni počitniški dolgčas preganjali tudi na raznoraznih organiziranih aktivnostih. Tadeja Bizilj je zbrala nekaj počitniške ponudbe za najmlajše v Ljubljani in na Gorenjskem.
V Radečah je javni zavod KTRC Radeče s partnerji pridobil evropski projekt Oživimo Savske zgodbe in prejšnji teden so tam splavili novi splav v turistične namene, ki pa je le eden od produktov, ki jih bodo obudili v dveletnem projektu. Snujejo tudi splavarski muzej, saj ima splavarjenje 500 letno tradicijo, splav pa bi radi vpisali v register nesnovne dediščine. Prvi splav v turistične namene so v Radečah pridobili že leta 1998, takrat so se začeli devi splavarjenja, ki so potekali pretekli konec tedna, ko se je ob številih kulturno športnih dogodkih bilo moč osvežiti na vožnji z novim splavom.
V Štanjelu že od 90-ih let naprej obujajo simpatično kraško šego spletanja venčkov, ki jih potem na predvečer sv. Ivana obešajo na hišna vrata svojih domov. Ob tej priložnosti na grajskem dvorišču pripravijo delavnico pletenja venčkov namenjeno odraslim. Da običaj ne bi ponovno zatonil v pozabo, pa skrbijo v nekaterih kraških osnovnih šolah. Sogovornici: Duška Švagelj in Alma Makovec Švagelj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pridnost, marljivost, poštenost, po drugi strani pa introvertiranost, zavist, hlapčevstvo … To je le nekaj lastnosti, ki jih pripisujemo značaju Slovencev. Seveda je med nami 2 milijona posameznikov, vsak s svojimi značajskimi lastnostmi, a vendarle radi govorimo o nekih skupnih značilnostih določenega naroda. Katere značajske lastnosti torej veljajo za povprečnega prebivalca dežele na sončni strani Alp in ali se prebivalci posameznih slovenskih pokrajin med seboj značajsko razlikujejo? Držijo stereotipi, da so Gorenci škrti, Primorci temperamentni in kar je še teh “ljudskih modrosti”? O značaju Slovencev in prebivalcih posameznih slovenskih pokrajin razmišljajo psiholog dr. Janek Musek, glasbenik Trkaj in anketiranci.
Pred Parado ponosa smo se pogovarjali s predsednico Društva parada ponosa Simono Muršec. Medtem ko je ljubljanska parada ponosa že 19. po vrsti, bo tokrat prvič parada tudi v Mariboru.
Kot smo že poročali, so se volkovi vrnili tudi na predalpsko in alpsko območje Slovenije, kjer jih ni bilo od 50. let prejšnjega stoletja. Pojavljajo se napadi na domače živali na pašnikih, prebivalci podeželja se bojijo za svojo varnost, saj da so volkovi izgubili strah pred človekom. Zato je več občin vložilo vlogo za izredni odstrel volka, civilne iniciative pa so to podprle z 2900 podpisi. Po drugi strani je v javnosti zaznati tudi očitke, da rejci ne storijo dovolj za zaščito svojih živali. Kako rejci varujejo svoje živali in kaj jim svetujejo strokovnjaki?
V zadnjem času je med žrtvami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, največ žrtev iz starostne skupine nad petdeset let. Družba in okolje nas spodbujata, da ostajamo tudi pri tej starosti aktivni kot da bi bili stari trideset let. Zato se tudi moški na motorju obnašajo drugače kot bi se, če bi živeli in se obnašali primerno svojim letom. V motociklističnem svetu se je v zadnjih letih zgodila tudi revolucija, saj velika podjetja zaznavajo upad zanimanja za vožnjo z motorji pri mlajših moških in dekletih. Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvijalec vsebin trajnostne mobilnosti z Inštituta za civilizacijo in kulturo, se sprašuje, zakaj so izkušeni in zreli motoristi pripravljeni ogroziti svoje življenje pri petdesetih, ko pa bi se morali na motor usesti zaradi veselja in sprostitve.
S strokovnjakom za civilno letalstvo direktorjem Letališča Portorož Robertom Krajncem se je možnih scenarijih pogovarjala Lucija Fatur.
Po poskusu umora sodnice v Mariboru so splet hkrati preplavili izrazi odobravanja take brutalnosti in pozivi proti sovražnosti. Ta primer sicer ne spada v strogo opredelitev sovražnega govora, saj ne gre za govor o marginalni skupini ljudi, je pa pokazatelj snežne kepe, ki se lahko zvali po družbenih omrežjih. O tem, kako jo ustaviti, je bil danes govor na posvetu, ki ga je organizirala točka za prijavo Spletno oko na Fakulteti za družbene vede. Med drugim smo slišali, da je evropska zakonodaja pri tem še najboljša - čeprav precej zaostaja za tehnološkim napredkom. Stroka pa je predvsem vplivneže pozvala, naj razmislijo, preden kliknejo "objavi".
Na letošnji kolesarski dirki Po Sloveniji bo med devetnajstimi sodelujočimi ekipami tokrat ena, prav posebna. Prvič se jo bo udeležila ekipa “Team Novo Nordisk” iz Združenih držav Amerike. Njihova posebnost je, da imajo vsi tekmovalci sladkorno bolezen. Ob tekmovanju je njihov namen tudi ozaveščanje. Govorijo o preventivi in ljudi spodbujajo, da je tudi življenje s sladkorno boleznijo lahko aktivno in s tem kakovostno. Pridružujejo se kampanji "Imam sladkorno, a sladkorna nima mene." #DarujemKilometre Foto: Iztok Konc. Na fotografiji kolesari slovenski ambasador kampanje profesionalni športnik Vid.
Puščave pokrivajo med 18 in 20 % kopnega na Zemlji. Nastanejo zaradi pomanjkanja vodnih virov. Uradna definicija pravi, da je puščava tam, kjer je na letni ravni količina padavin oz. dežja le od okoli 150 do 200 mm. Več o puščavah nam je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na ARSU.
V Sloveniji imamo trenutno dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Večje investicije so doslej naletele na nasprotovanje pri umeščanju v prostor.
Načrti Merklove, rast najemnin v mestu in nočna mora v podobi nedokončanega berlinskega letališča.
Neveljaven email naslov