Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Svetovna zdravstvena organizacija je organizaciji Brez izgovora Slovenija podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni
Brez izgovora Slovenija je neprofitna organizacija, mladinska zveza, v kateri mladi delajo za mlade. “Kritiziraj, predlagaj, ukrepaj” je njihov moto, ukvarjajo pa se s tem, kako mlade naučiti kritičnega mišljenja in jih spodbujati, da postanejo dejavni člani družbe. Trajnostni razvoj in javno zdravje sta krovni področji, s katerima se ukvarjajo, v sklopu tega pa dejavno pristopajo tudi k problematiki kajenja med mladimi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala njihovo delo na tem področju in jim danes ob 16.00 v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni. Pred odhodom v Bruselj je ustanovitelj organizacije Jan Peloza povedal:
Ta nagrada je za nas nekaj, kar je oskar za igralca v Hollywoodu. To pomeni, da nas je največja, najmočnejša organizacija na področju javnega zdravja na svetu priznala za neki življenjski prispevek in za nas so ti občutki res neverjetni.
Na vprašanje, kakšen točno je ta prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovnem trgu, Jan Peloza odgovarja, da je bilo treba med seboj povezati vse pike in poudariti nemoralne prijeme, ki jih uporablja tobačna industrija.
Pač zelo smo se morali izpostaviti in nekaterim od nas se je življenje nekoliko poslabšalo, saj smo bili deležni številnih groženj, anonimk, takih relativno diskreditacijskih postopkov, ki jih tisti, ki ne opozarja na krivice, ni deležen.
Mladi iz organizacije Brez izgovora se ukvarjajo z ozaveščanjem osnovnošolcev, dijakov in študentov, opravili so več raziskav o dostopnosti tobačnih izdelkov, zagovarjajo strožji nadzor nad kršitelji zakonodaje na tem področju. Organizacija pa je bila prepoznana tudi kot eden bolj zasluženih za sprejetje napredne slovenske zakonodaje na področju tobaka leta 2017.
NA svetovni ravni nas redno kontaktirajo različne institucije, raziskovalni inštituti, posamezniki, druge nevladne organizacije, tudi znanstveniki, in sprašujejo po izkušnjah. Ker določene zadeve pri nas delamo prvič in nekatere druge države, predvsem z Balkana, poskušajo videti, kaj se pri nas dogaja in ali to sploh deluje. In ponosno lahko rečem, da se je vse, za kar nam je industrija na tak ali drugačen način grozila, da nas bo tožila ali kar koli drugega, izkazalo za streljanje brez nabojev.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Svetovna zdravstvena organizacija je organizaciji Brez izgovora Slovenija podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni
Brez izgovora Slovenija je neprofitna organizacija, mladinska zveza, v kateri mladi delajo za mlade. “Kritiziraj, predlagaj, ukrepaj” je njihov moto, ukvarjajo pa se s tem, kako mlade naučiti kritičnega mišljenja in jih spodbujati, da postanejo dejavni člani družbe. Trajnostni razvoj in javno zdravje sta krovni področji, s katerima se ukvarjajo, v sklopu tega pa dejavno pristopajo tudi k problematiki kajenja med mladimi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala njihovo delo na tem področju in jim danes ob 16.00 v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni. Pred odhodom v Bruselj je ustanovitelj organizacije Jan Peloza povedal:
Ta nagrada je za nas nekaj, kar je oskar za igralca v Hollywoodu. To pomeni, da nas je največja, najmočnejša organizacija na področju javnega zdravja na svetu priznala za neki življenjski prispevek in za nas so ti občutki res neverjetni.
Na vprašanje, kakšen točno je ta prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovnem trgu, Jan Peloza odgovarja, da je bilo treba med seboj povezati vse pike in poudariti nemoralne prijeme, ki jih uporablja tobačna industrija.
Pač zelo smo se morali izpostaviti in nekaterim od nas se je življenje nekoliko poslabšalo, saj smo bili deležni številnih groženj, anonimk, takih relativno diskreditacijskih postopkov, ki jih tisti, ki ne opozarja na krivice, ni deležen.
Mladi iz organizacije Brez izgovora se ukvarjajo z ozaveščanjem osnovnošolcev, dijakov in študentov, opravili so več raziskav o dostopnosti tobačnih izdelkov, zagovarjajo strožji nadzor nad kršitelji zakonodaje na tem področju. Organizacija pa je bila prepoznana tudi kot eden bolj zasluženih za sprejetje napredne slovenske zakonodaje na področju tobaka leta 2017.
NA svetovni ravni nas redno kontaktirajo različne institucije, raziskovalni inštituti, posamezniki, druge nevladne organizacije, tudi znanstveniki, in sprašujejo po izkušnjah. Ker določene zadeve pri nas delamo prvič in nekatere druge države, predvsem z Balkana, poskušajo videti, kaj se pri nas dogaja in ali to sploh deluje. In ponosno lahko rečem, da se je vse, za kar nam je industrija na tak ali drugačen način grozila, da nas bo tožila ali kar koli drugega, izkazalo za streljanje brez nabojev.
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Odločba ustavnega sodišča s katero je razveljavilo prvi odstavek 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je dopuščal, da se je zakon uporabljal tudi za nazaj, še vedno zelo odmeva. Tudi danes še ni znano na koliko zadev natančno bo vplivala. Tožilstva so doslej vložila 24 tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora, 6 zadev je že pravnomočno končanih. Tožilci za zdaj še niso umaknili nobene tožbe, sodišča pa zaradi odločitve ustavnega sodišča še niso prekinila ali odločila v nobenem postopku. Ne na prvi ne na drugi stopnji. Jolanda Lebar se je o tem, kako bodo ravnali tožilci, pogovarjala z vodjo civilno finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu magistro Barbaro Lipovšek. Prav tožilci tega oddelka so odredili največ finančnih preiskav in vložili večino tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine. V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
Otroci nimajo le pravic, ampak tudi obveznosti. To bo še posebej v ospredju z začetkom novega šolskega leta, ki se nezadržno bliža. Domače naloge, učenje, slabe ocene, obšolske dejavnosti. S tem se za marsikaterega otroka, mladostnika in tudi njegove starše začenja nočna mora. Kakšne so pravice in obveznosti v trikotniku otroci – šola – starši? V studio smo povabili Marka Juhanta, specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Na območju Haloz dobiva vse bolj konkretne obrise nova oblika povezovanja med občinami in turističnim ponudniki, ki si želijo tako domačim kot tujim obiskovalcem približati ta del spodnjega Podravja. Jeseni naj bi tudi uradno zaživela interesna zveza, ki jo bodo financirale haloške občine in bo omogočila tudi profesionalno ukvarjanje s promocijo Haloz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo šolsko leto prinaša spremembe pri številu ur, ki ga bodo v osnovnih šolah namenili gibanju. V t.i. razširjenem programu, ki ga bodo izvajali v osnovnih šolah, bo eden od treh sklopov posvečen tudi gibanju in zdravju za dobro psihično in fizično počutje. Da je smiselno imeti tovrstne programe, dokazuje tudi kmalu končani projekt Zdrav življenjski slog, s katerim so zaustavili naraščanje debelosti pri slovenskih otrocih. Podrobnosti o programu, ki bo prinesel 5 ur gibanja na teden, in nekaterih pomislekih pa v prispevku Tine Lamovšek.
Zaradi nižjih cen je Tručija postala vnovič privlačna tako za turiste, kot tudi za tiste, ki radi nakupujejo. Koliko časa bo v Turčiji še mogoče kupovati po izjemno ugodnih cenah in kakšen je avgustovski utrip v tej državi? Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije Gregorjem Jamnikom, ki Turčijo obiskuje že leta.
V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.
Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov