Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Ta nagrada je za nas kot oskar za igralca v Hollywoodu”

11.06.2019

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.

Svetovna zdravstvena organizacija je organizaciji Brez izgovora Slovenija podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni

Brez izgovora Slovenija je neprofitna organizacija, mladinska zveza, v kateri mladi delajo za mlade. “Kritiziraj, predlagaj, ukrepaj” je njihov moto, ukvarjajo pa se s tem, kako mlade naučiti kritičnega mišljenja in jih spodbujati, da postanejo dejavni člani družbe. Trajnostni razvoj in javno zdravje sta krovni področji, s katerima se ukvarjajo, v sklopu tega pa dejavno pristopajo tudi k problematiki kajenja med mladimi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala njihovo delo na tem področju in jim danes ob 16.00 v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni. Pred odhodom v Bruselj je ustanovitelj organizacije Jan Peloza povedal:

Ta nagrada je za nas nekaj, kar je oskar za igralca v Hollywoodu. To pomeni, da nas je največja, najmočnejša organizacija na področju javnega zdravja na svetu priznala za neki življenjski prispevek in za nas so ti občutki res neverjetni.

Na vprašanje, kakšen točno je ta prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovnem trgu, Jan Peloza odgovarja, da je bilo treba med seboj povezati vse pike in poudariti nemoralne prijeme, ki jih uporablja tobačna industrija.

Pač zelo smo se morali izpostaviti in nekaterim od nas se je življenje nekoliko poslabšalo, saj smo bili deležni številnih groženj, anonimk, takih relativno diskreditacijskih postopkov, ki jih tisti, ki ne opozarja na krivice, ni deležen.

Mladi iz organizacije Brez izgovora se ukvarjajo z ozaveščanjem osnovnošolcev, dijakov in študentov, opravili so več raziskav o dostopnosti tobačnih izdelkov, zagovarjajo strožji nadzor nad kršitelji zakonodaje na tem področju. Organizacija pa je bila prepoznana tudi kot eden bolj zasluženih za sprejetje napredne slovenske zakonodaje na področju tobaka leta 2017.

NA svetovni ravni nas redno kontaktirajo različne institucije, raziskovalni inštituti, posamezniki, druge nevladne organizacije, tudi znanstveniki, in sprašujejo po izkušnjah. Ker določene zadeve pri nas delamo prvič in nekatere druge države, predvsem z Balkana, poskušajo videti, kaj se pri nas dogaja in ali to sploh deluje. In ponosno lahko rečem, da se je vse, za kar nam je industrija na tak ali drugačen način grozila, da nas bo tožila ali kar koli drugega, izkazalo za streljanje brez nabojev.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

“Ta nagrada je za nas kot oskar za igralca v Hollywoodu”

11.06.2019

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.

Svetovna zdravstvena organizacija je organizaciji Brez izgovora Slovenija podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni

Brez izgovora Slovenija je neprofitna organizacija, mladinska zveza, v kateri mladi delajo za mlade. “Kritiziraj, predlagaj, ukrepaj” je njihov moto, ukvarjajo pa se s tem, kako mlade naučiti kritičnega mišljenja in jih spodbujati, da postanejo dejavni člani družbe. Trajnostni razvoj in javno zdravje sta krovni področji, s katerima se ukvarjajo, v sklopu tega pa dejavno pristopajo tudi k problematiki kajenja med mladimi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala njihovo delo na tem področju in jim danes ob 16.00 v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovni ravni. Pred odhodom v Bruselj je ustanovitelj organizacije Jan Peloza povedal:

Ta nagrada je za nas nekaj, kar je oskar za igralca v Hollywoodu. To pomeni, da nas je največja, najmočnejša organizacija na področju javnega zdravja na svetu priznala za neki življenjski prispevek in za nas so ti občutki res neverjetni.

Na vprašanje, kakšen točno je ta prispevek k razvoju tobačnega nadzora na svetovnem trgu, Jan Peloza odgovarja, da je bilo treba med seboj povezati vse pike in poudariti nemoralne prijeme, ki jih uporablja tobačna industrija.

Pač zelo smo se morali izpostaviti in nekaterim od nas se je življenje nekoliko poslabšalo, saj smo bili deležni številnih groženj, anonimk, takih relativno diskreditacijskih postopkov, ki jih tisti, ki ne opozarja na krivice, ni deležen.

Mladi iz organizacije Brez izgovora se ukvarjajo z ozaveščanjem osnovnošolcev, dijakov in študentov, opravili so več raziskav o dostopnosti tobačnih izdelkov, zagovarjajo strožji nadzor nad kršitelji zakonodaje na tem področju. Organizacija pa je bila prepoznana tudi kot eden bolj zasluženih za sprejetje napredne slovenske zakonodaje na področju tobaka leta 2017.

NA svetovni ravni nas redno kontaktirajo različne institucije, raziskovalni inštituti, posamezniki, druge nevladne organizacije, tudi znanstveniki, in sprašujejo po izkušnjah. Ker določene zadeve pri nas delamo prvič in nekatere druge države, predvsem z Balkana, poskušajo videti, kaj se pri nas dogaja in ali to sploh deluje. In ponosno lahko rečem, da se je vse, za kar nam je industrija na tak ali drugačen način grozila, da nas bo tožila ali kar koli drugega, izkazalo za streljanje brez nabojev.


04.10.2022

Primeri inšpektorja Vrenka tudi kot radijska igra

Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.


03.10.2022

Zasuk na bolje

Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.


03.10.2022

Kar do štiri odstotke genov si delimo z neandertalci

Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik


02.10.2022

Novi direktor Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji: »Ponudbo med obema državama lahko predstavimo na način, kot da je vse en izlet.«

Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.


30.09.2022

Zasebna investitorka v Kotljah prenovila Rimski vrelec

V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.


30.09.2022

Knjižica Črjanska košta - da stari recepti ne bodo pozabljeni

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.


30.09.2022

Leta 1922 so domoljubni Libeličani obrnili tok zgodovine

Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.


30.09.2022

Črna na Koroškem gradi svojo turistično prepoznavnost

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!


29.09.2022

Maruša Bradač: »Zdaj gledamo nastanek zvezd na samem začetku časa«

Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022


29.09.2022

Ali vas zanima poklic znanstvenice in znanstvenika?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.09.2022

Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev v družbi Hiše eksperimentov

Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.


28.09.2022

Zdaj je pravi čas za slovenski film

Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.


27.09.2022

Najdi.se

Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.


27.09.2022

Stavko zaposlenih na RTV zaokrožil protest

V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.


26.09.2022

Stavka RTV Slovenija

V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.


26.09.2022

Pomen javne RTV za slepe, slabovidne in starejše

Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.


26.09.2022

Pogovor s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora

Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.


23.09.2022

Prof.dr. Gregor Jurak s fakultete za šport: Dan slovenskega športa je priložnost za razmislek o življenjskem slogu

Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.


23.09.2022

Camino je čar. Je preplet različnih ljudi, kultur, različnih zgodb

Novinar Denis Malačič o romanju po Jakobovi poti


22.09.2022

Kako škodljivo je pitje alkohola med nosečnostjo in dojenjem?

Zgodovina alkohola tako pri nas kot v tujini razkriva, da je javni diskurz uvrščal pitje alkohola pri moških v kategorijo užitka, pri ženskah pa v kategorijo škodljive razvade ali zasvojenosti. Ti diskurzi so vse bolj stvar preteklosti, kot ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci, so se namreč v minulih desetletjih močno spremenile pivske navade žensk. Kaj pa med nosečnostjo in dojenjem? Pred kratkim smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah pitja alkohola med nosečnostjo in izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom – dan Fetalnega alkoholnega sindroma. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, pitje alkohola med nosečnostjo nikoli ni varno, saj je alkohol celični strup, ki prosto prehaja v plod nosečnice. Prehaja pa tudi v mleko, če ženska doji in ob tem pije alkoholne pijače. Vendar v digitaliirani družbi strokovne in znanstveno dokazane informacije na spletu pogosto preglasi ciljano in personalizirano oglaševnaje, ki vsebuje nepreverjene in škodljive informacije o vplivu alkohola na plod in doječega otroka.


Stran 53 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov