Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novi člani Inženirske akademije Slovenije

11.06.2019


Člani Inženirske akademije Slovenije so v svoje vrste sprejeli 10 novih članov, 9 dopisnih in dva častna – Ronalda Šego in Duncana Haldana

Izvolitev za člana Inženirske akademije Slovenije (IAS) je visoko nacionalno in družbeno priznanje, saj je IAS poleg SAZU edina nacionalna akademija v Sloveniji, ustanovljena z zakonom. Obstoječim 37 rednim in 27 izrednim članom se je včeraj pridružilo novih deset – pet rednih in pet izrednih. Predsednik IAS dr. Mark Pleško je ob tem dejal, da inženirji pomembno prispevajo k razvoju in blagostanju Slovenije, a imajo v državi premajhen ugled in vlogo. Dr. Pleška nekoliko skrbi majhno zanimanje mladih za inženirske poklice.

Morda tudi zato odločitev, da za častna člana IAS izberejo človeka, ki sta lahko v velik navdih – ameriškega astronavta, profesorja fizike slovenskega porekla Ronalda Šego in Nobelovega nagrajenca za fiziko škotsko-slovenskih korenin Duncana Haldana. Ta, ki je od konca marca tudi slovenski državljan, je udeležence nagovoril v slovenščini, ko mu je zmanjkalo besed, pa nadaljeval v angleščini. Poudaril je, da lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, tekmuje ali sodeluje z večjimi pri razvoju novih tehnologij:

“Upam, da bom lahko s svojim delovanjem pripomogel k promociji in spodbujanju tehnološkega razvoja, za katerega se zavzema Inženirska akademija Slovenije. Naloga, ki si jo je zadala akademija – biti mentor mladim znanstvenikom in inženirjem – je težka. A mlade je treba spodbujati, da si bodo upali ustvarjati nove priložnosti.”

Ronald Šega je v svojem govoru povedal, da kot otrok iz majhnega ameriškega mesta ni razmišljal o tem, da bo nekega dne astronavt. To so mu omogočili trdo delo, znanje in radovednost:

“Za kaj takega potrebuješ dobro osnovo, dobro izobrazbo. Moraš tudi trdo delati in biti pripravljen stopiti korak dlje pri tem, kar delaš. Če se ozrem na svojo izkušnjo potovanja v vesolje, lahko rečem, da je to, kar rad delaš, zelo pomembno pri tem, da nekaj delaš dobro. Za vse tiste, ki si želijo v vesolje, pa – znanstveni razvoj je res neverjeten in verjamem, da bodo kmalu številni imeli priložnost iti v vesolje.”

IAS je sicer na včerajšnji prireditvi v svoje vrste prvič sprejela tudi tuje strokovnjake. Gre za inženirje in znanstvenike iz Kitajske, ZDA, Švice, Izraela, Francije, Nemčije, Danske in Rusije, ki so v zadnjih letih dejavno sodelovali s slovenskimi institucijami in posamezniki. Postali so dopisni člani akademije.


Aktualna tema

4472 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Novi člani Inženirske akademije Slovenije

11.06.2019


Člani Inženirske akademije Slovenije so v svoje vrste sprejeli 10 novih članov, 9 dopisnih in dva častna – Ronalda Šego in Duncana Haldana

Izvolitev za člana Inženirske akademije Slovenije (IAS) je visoko nacionalno in družbeno priznanje, saj je IAS poleg SAZU edina nacionalna akademija v Sloveniji, ustanovljena z zakonom. Obstoječim 37 rednim in 27 izrednim članom se je včeraj pridružilo novih deset – pet rednih in pet izrednih. Predsednik IAS dr. Mark Pleško je ob tem dejal, da inženirji pomembno prispevajo k razvoju in blagostanju Slovenije, a imajo v državi premajhen ugled in vlogo. Dr. Pleška nekoliko skrbi majhno zanimanje mladih za inženirske poklice.

Morda tudi zato odločitev, da za častna člana IAS izberejo človeka, ki sta lahko v velik navdih – ameriškega astronavta, profesorja fizike slovenskega porekla Ronalda Šego in Nobelovega nagrajenca za fiziko škotsko-slovenskih korenin Duncana Haldana. Ta, ki je od konca marca tudi slovenski državljan, je udeležence nagovoril v slovenščini, ko mu je zmanjkalo besed, pa nadaljeval v angleščini. Poudaril je, da lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, tekmuje ali sodeluje z večjimi pri razvoju novih tehnologij:

“Upam, da bom lahko s svojim delovanjem pripomogel k promociji in spodbujanju tehnološkega razvoja, za katerega se zavzema Inženirska akademija Slovenije. Naloga, ki si jo je zadala akademija – biti mentor mladim znanstvenikom in inženirjem – je težka. A mlade je treba spodbujati, da si bodo upali ustvarjati nove priložnosti.”

Ronald Šega je v svojem govoru povedal, da kot otrok iz majhnega ameriškega mesta ni razmišljal o tem, da bo nekega dne astronavt. To so mu omogočili trdo delo, znanje in radovednost:

“Za kaj takega potrebuješ dobro osnovo, dobro izobrazbo. Moraš tudi trdo delati in biti pripravljen stopiti korak dlje pri tem, kar delaš. Če se ozrem na svojo izkušnjo potovanja v vesolje, lahko rečem, da je to, kar rad delaš, zelo pomembno pri tem, da nekaj delaš dobro. Za vse tiste, ki si želijo v vesolje, pa – znanstveni razvoj je res neverjeten in verjamem, da bodo kmalu številni imeli priložnost iti v vesolje.”

IAS je sicer na včerajšnji prireditvi v svoje vrste prvič sprejela tudi tuje strokovnjake. Gre za inženirje in znanstvenike iz Kitajske, ZDA, Švice, Izraela, Francije, Nemčije, Danske in Rusije, ki so v zadnjih letih dejavno sodelovali s slovenskimi institucijami in posamezniki. Postali so dopisni člani akademije.


11.08.2023

Večina šol pouk kljub poplavam začenja redno, nekatere izjeme šele sredi septembra

V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay


07.08.2023

Jazzinty 2023

V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.


11.08.2023

Program za mlade na počitniškem taboru v Kranjski Gori

Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.


10.08.2023

O nekaterih območjih informacij nismo imeli, tam je bilo najtežje

Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.


10.08.2023

Letovanje otrok z območij prizadetih v poplavah

Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.


10.08.2023

Po poplavah čas za čiščenje – na prizadetih območjih kupi odpadkov

S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.


10.08.2023

Jutri se odpira cesta Dravograd – Ravne na Koroškem

Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.


10.08.2023

S sončnim dnem se tudi v Pomurju razmere umirjajo

Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.


10.08.2023

V Mostah pri Žirovnici odneslo 100 metrov lokalne ceste

V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.


10.08.2023

Franček Strmčnik in Boštjan Pahovnik rešila 16 oseb

V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.


10.08.2023

Tudi v Komendi so posledice ujme še vedno zelo vidne

Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.


10.08.2023

Apokaliptične razmere po poplavah v Zgornji Savinjski dolini

Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.


10.08.2023

Čeprav se razmere na plazišču Urbas na Koroški Beli umirjajo, celodnevni nadzor še vedno poteka

Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.


10.08.2023

10 hiš na območju Kamnika še vedno nedostopnih, 70 hiš je ogroženih

Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.


10.08.2023

Minuli konec tedna je na Gorenjskem pomagalo že več kot 4000 različnih ekip

Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.


10.08.2023

"Ko je šla prva voda čez, smo bili že vsi v akciji".

Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.


09.08.2023

Rok Fazarinc: "Najprej je potrebno očistiti struge."

Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.


09.08.2023

Pomisleki ob napovedi dneva solidarnosti

Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?


09.08.2023

Steinman: "Dogodki kažejo, da ob rekah ni prostora za cestišča."

S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC


08.08.2023

Na Ravnah na Koroškem je zdravniška pomoč spet dostopna

Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.


Stran 26 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov