Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Člani Inženirske akademije Slovenije so v svoje vrste sprejeli 10 novih članov, 9 dopisnih in dva častna – Ronalda Šego in Duncana Haldana
Izvolitev za člana Inženirske akademije Slovenije (IAS) je visoko nacionalno in družbeno priznanje, saj je IAS poleg SAZU edina nacionalna akademija v Sloveniji, ustanovljena z zakonom. Obstoječim 37 rednim in 27 izrednim članom se je včeraj pridružilo novih deset – pet rednih in pet izrednih. Predsednik IAS dr. Mark Pleško je ob tem dejal, da inženirji pomembno prispevajo k razvoju in blagostanju Slovenije, a imajo v državi premajhen ugled in vlogo. Dr. Pleška nekoliko skrbi majhno zanimanje mladih za inženirske poklice.
Morda tudi zato odločitev, da za častna člana IAS izberejo človeka, ki sta lahko v velik navdih – ameriškega astronavta, profesorja fizike slovenskega porekla Ronalda Šego in Nobelovega nagrajenca za fiziko škotsko-slovenskih korenin Duncana Haldana. Ta, ki je od konca marca tudi slovenski državljan, je udeležence nagovoril v slovenščini, ko mu je zmanjkalo besed, pa nadaljeval v angleščini. Poudaril je, da lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, tekmuje ali sodeluje z večjimi pri razvoju novih tehnologij:
“Upam, da bom lahko s svojim delovanjem pripomogel k promociji in spodbujanju tehnološkega razvoja, za katerega se zavzema Inženirska akademija Slovenije. Naloga, ki si jo je zadala akademija – biti mentor mladim znanstvenikom in inženirjem – je težka. A mlade je treba spodbujati, da si bodo upali ustvarjati nove priložnosti.”
Ronald Šega je v svojem govoru povedal, da kot otrok iz majhnega ameriškega mesta ni razmišljal o tem, da bo nekega dne astronavt. To so mu omogočili trdo delo, znanje in radovednost:
“Za kaj takega potrebuješ dobro osnovo, dobro izobrazbo. Moraš tudi trdo delati in biti pripravljen stopiti korak dlje pri tem, kar delaš. Če se ozrem na svojo izkušnjo potovanja v vesolje, lahko rečem, da je to, kar rad delaš, zelo pomembno pri tem, da nekaj delaš dobro. Za vse tiste, ki si želijo v vesolje, pa – znanstveni razvoj je res neverjeten in verjamem, da bodo kmalu številni imeli priložnost iti v vesolje.”
IAS je sicer na včerajšnji prireditvi v svoje vrste prvič sprejela tudi tuje strokovnjake. Gre za inženirje in znanstvenike iz Kitajske, ZDA, Švice, Izraela, Francije, Nemčije, Danske in Rusije, ki so v zadnjih letih dejavno sodelovali s slovenskimi institucijami in posamezniki. Postali so dopisni člani akademije.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Člani Inženirske akademije Slovenije so v svoje vrste sprejeli 10 novih članov, 9 dopisnih in dva častna – Ronalda Šego in Duncana Haldana
Izvolitev za člana Inženirske akademije Slovenije (IAS) je visoko nacionalno in družbeno priznanje, saj je IAS poleg SAZU edina nacionalna akademija v Sloveniji, ustanovljena z zakonom. Obstoječim 37 rednim in 27 izrednim članom se je včeraj pridružilo novih deset – pet rednih in pet izrednih. Predsednik IAS dr. Mark Pleško je ob tem dejal, da inženirji pomembno prispevajo k razvoju in blagostanju Slovenije, a imajo v državi premajhen ugled in vlogo. Dr. Pleška nekoliko skrbi majhno zanimanje mladih za inženirske poklice.
Morda tudi zato odločitev, da za častna člana IAS izberejo človeka, ki sta lahko v velik navdih – ameriškega astronavta, profesorja fizike slovenskega porekla Ronalda Šego in Nobelovega nagrajenca za fiziko škotsko-slovenskih korenin Duncana Haldana. Ta, ki je od konca marca tudi slovenski državljan, je udeležence nagovoril v slovenščini, ko mu je zmanjkalo besed, pa nadaljeval v angleščini. Poudaril je, da lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, tekmuje ali sodeluje z večjimi pri razvoju novih tehnologij:
“Upam, da bom lahko s svojim delovanjem pripomogel k promociji in spodbujanju tehnološkega razvoja, za katerega se zavzema Inženirska akademija Slovenije. Naloga, ki si jo je zadala akademija – biti mentor mladim znanstvenikom in inženirjem – je težka. A mlade je treba spodbujati, da si bodo upali ustvarjati nove priložnosti.”
Ronald Šega je v svojem govoru povedal, da kot otrok iz majhnega ameriškega mesta ni razmišljal o tem, da bo nekega dne astronavt. To so mu omogočili trdo delo, znanje in radovednost:
“Za kaj takega potrebuješ dobro osnovo, dobro izobrazbo. Moraš tudi trdo delati in biti pripravljen stopiti korak dlje pri tem, kar delaš. Če se ozrem na svojo izkušnjo potovanja v vesolje, lahko rečem, da je to, kar rad delaš, zelo pomembno pri tem, da nekaj delaš dobro. Za vse tiste, ki si želijo v vesolje, pa – znanstveni razvoj je res neverjeten in verjamem, da bodo kmalu številni imeli priložnost iti v vesolje.”
IAS je sicer na včerajšnji prireditvi v svoje vrste prvič sprejela tudi tuje strokovnjake. Gre za inženirje in znanstvenike iz Kitajske, ZDA, Švice, Izraela, Francije, Nemčije, Danske in Rusije, ki so v zadnjih letih dejavno sodelovali s slovenskimi institucijami in posamezniki. Postali so dopisni člani akademije.
V ponedeljek je krška nuklearka dobila dolgo pričakovano soglasje za podaljšanje obratovanja za dvajset let, torej do leta 2043. Elektrarna v slovensko elektroomrežje prispeva približno petino električne energije, druga polovica gre na Hrvaško. Ker bomo čez desetletje, lahko pa tudi že prej, prenehali kuriti premog v Termoelektrarni Šoštanj, bo treba manjkajoči del proizvodnje nekako nadomestiti. Že vsaj desetletje pri nas obstajajo načrti za drugi blok nuklearke, a za zdaj še zmeraj ni povsem jasno, ali ga bomo gradili ali ne. O tem naj bi namreč prebivalci odločali na referendumu. Kakšni so načrti aktualne vlade in kdaj lahko pričakujemo referendum?
Vprašanje je za marsikoga težko, čustveno, neprijetno, ali celo izzivalno.
V zadnjih dneh smo pogosto priča novicam, ki opisujejo različne primere medvrstniškega nasilja med mladimi. Zakaj prihaja do tega? So mediji le bolj osredotočeni na to področje ali lahko govorimo o čem drugem? Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo opaža spremembe pri vedenju mladih.
Svetovni gospodarski forum se sestaja te dni, v Davosu, kjer pričakujejo 2700 osebno vabljenih gostov. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti. Razpravljali bodo predvsem o prehranski in energetski krizi – to z dvigom cen energentov že nekaj časa občutimo v svojih denarnicah – kot bomo videli, pa elitni udeleženci nič kaj ne varčujejo z energenti. To so opazili tudi pri organizaciji Greenpeace in izmerili nekaj njihovih največjih prekrškov, s katerimi po nepotrebnem negativno vplivajo na podnebne spremembe.
Danes je potekala predstavitev rezultatov analize ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Institucionalne, zakonodajne in ozaveščevalne rešitve ter aktivnosti pri naslavljanju spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah v Sloveniji«. Predstavitev je spremljala novinarka Tita Mayer.
Pri nas geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljajo vročo vodo. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, zlasti v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja. Temu med drugimi botrujejo tudi zakonske omejitve in pa dejstvo, da je geotermalna energija v pristojnosti več različnih ministrstev. Da bi se razmere in pogoji za izkoriščanje vroče vode izboljšali, si zlasti v Pomurju, kjer je geotermalni potencial največji, prizadevajo že leta, lani pa so pri Pomurski gospodarski zbornici ustanovili še Odbor za geotermijo, ki ga vodi direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak.
Dan slovenskega vojaškega letalstva je Slovenska vojska zaznamovala s slovesnim postrojem pripadnikov in pripadnic 15. polka vojaškega letalstva,v spomin na prvi polet pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič na današnji dan, 12. januarja 1919, poletela na izvidniški polet na Koroško. V Cerkljah ob Krki so danes na ogled postavili letala in helikopterje ter novo letališko opremo, novinarjem pa predstavili tudi obsežen projekt posodobitve letališča, ki ga sofinancira Zveza Nato. Vtise je strnila dopisnica Suzana Vahtarić, Rok Valenčič pa se je z Robertom Škrjancem pogovarjal o stanju slovenskega vojaškega letalstva.
Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.
Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.
Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.
Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.
Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov