Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Most v starosti 65 let dobi oceno 1 in je na vrsti za rekonstrukcijo
Mostovi niso le mesto srečanja med dvema bregovoma. Zaradi svojih strateških, tehničnih, funkcionalnih ali estetskih in pojavnih oblik so mostovi skozi stoletja pogosto vplivali na nastanek in obstoj naselij, nekaterim pa dali tudi ime. Povezovali so ljudi in kraje, omogočali srečanje različnih kultur, premoščali so razlike med narodi, bili mesta srečanj različnih mišljenj. Docent doktor Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
V register kulturne dediščine je vpisanih 145 slovenskih mostov. Velja omeniti tudi most, ki ga več ni – Borovniški viadukt, ki je bil v svojem času največji železniški viadukt, a mu vojne vihre in barjanska tla niso prizanesli.
“Zgodovina mostov je hkrati zgodovina razvoja arhitekture“, pojasnjuje mag. Peter Gabrijelčič, arhitekt, profesor in nekdanji dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter soavtor več kot 25 mostov.
Mostovi imajo najprej funkcionalni namen, a ta se hitro nadgradi še z drugimi pomeni: most je lahko pomembno mestno prizorišče, prostor, ki ga je mesto iztrgalo reki, nov javni prostor, tržni prostor. Most je lahko na eni strani samo inženirska zgradba, lahko pa je skoraj čista arhitektura.
Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo, ki v Sloveniji upravlja s 1415 mostovi, je v nedeljskem jutru med drugim povedal, kakšna je življenjska doba sodobnih mostov.
Mostovi so v tem času grajeni za sto let. Prvih 30-35 let so v odlični kondiciji oziroma v zelo dobrem stanju, nato se naslednjih 30 let starajo oziroma se njihovo stanje slabša. Ko je most star 65 let, dobi oceno 1 in na vrsti je za temeljito obnovo.
V nedeljskem jutru smo obiskali tudi Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki, ki velja za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Mestno obzidje je bilo v rabi do leta 1789, ko so ga opustili, mestna vrata pa so prodali na dražbi. Most je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito obnovljen in je takrat dobil še svoje tretje ime – Franc Jožefov most. Arheolog Jože Štrukelj iz Loškega muzeja pravi, da so mostu prizanesle vojne vihre, v največji nevarnosti je bil ob začetku druge svetovne vojne.
Umikajoča se jugoslovanska vojska je za sabo rušila mostove in zaminirati so nameravali tudi škofjeloški Kapucinski most. Vendar so na srečo okoliški prebivalci podkupili vojaka, ki je bil zadolžen za postavitev eksploziva. Postavil ga je zelo plitko, večino pa kar vrgel v vodo in most je ostal skoraj nepoškodovan.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Most v starosti 65 let dobi oceno 1 in je na vrsti za rekonstrukcijo
Mostovi niso le mesto srečanja med dvema bregovoma. Zaradi svojih strateških, tehničnih, funkcionalnih ali estetskih in pojavnih oblik so mostovi skozi stoletja pogosto vplivali na nastanek in obstoj naselij, nekaterim pa dali tudi ime. Povezovali so ljudi in kraje, omogočali srečanje različnih kultur, premoščali so razlike med narodi, bili mesta srečanj različnih mišljenj. Docent doktor Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
V register kulturne dediščine je vpisanih 145 slovenskih mostov. Velja omeniti tudi most, ki ga več ni – Borovniški viadukt, ki je bil v svojem času največji železniški viadukt, a mu vojne vihre in barjanska tla niso prizanesli.
“Zgodovina mostov je hkrati zgodovina razvoja arhitekture“, pojasnjuje mag. Peter Gabrijelčič, arhitekt, profesor in nekdanji dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter soavtor več kot 25 mostov.
Mostovi imajo najprej funkcionalni namen, a ta se hitro nadgradi še z drugimi pomeni: most je lahko pomembno mestno prizorišče, prostor, ki ga je mesto iztrgalo reki, nov javni prostor, tržni prostor. Most je lahko na eni strani samo inženirska zgradba, lahko pa je skoraj čista arhitektura.
Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo, ki v Sloveniji upravlja s 1415 mostovi, je v nedeljskem jutru med drugim povedal, kakšna je življenjska doba sodobnih mostov.
Mostovi so v tem času grajeni za sto let. Prvih 30-35 let so v odlični kondiciji oziroma v zelo dobrem stanju, nato se naslednjih 30 let starajo oziroma se njihovo stanje slabša. Ko je most star 65 let, dobi oceno 1 in na vrsti je za temeljito obnovo.
V nedeljskem jutru smo obiskali tudi Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki, ki velja za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Mestno obzidje je bilo v rabi do leta 1789, ko so ga opustili, mestna vrata pa so prodali na dražbi. Most je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito obnovljen in je takrat dobil še svoje tretje ime – Franc Jožefov most. Arheolog Jože Štrukelj iz Loškega muzeja pravi, da so mostu prizanesle vojne vihre, v največji nevarnosti je bil ob začetku druge svetovne vojne.
Umikajoča se jugoslovanska vojska je za sabo rušila mostove in zaminirati so nameravali tudi škofjeloški Kapucinski most. Vendar so na srečo okoliški prebivalci podkupili vojaka, ki je bil zadolžen za postavitev eksploziva. Postavil ga je zelo plitko, večino pa kar vrgel v vodo in most je ostal skoraj nepoškodovan.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Neveljaven email naslov