Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj je priskrbela novinarka Urška Valjavec.

Obrtniki niso zadovoljni s predlaganimi novostmi glede dvojnega statusa, za sindikalno stran naj bi bil predlog sprejemljiv

Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj so naslednje:

• zvišanja upokojitvene starosti na 67 let ni pričakovati – meja za starostno pokojnino naj bi ostala pri starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe,
• odmerni odstotek naj bi za oba spola, za 40 let pokojninske dobe, znašal 63,5 odstotka,
• ženske bodo imele pokojnino višjo za 1,36 odstotka za vsakega otroka (upoštevali se bodo največ trije otroci pod pogojem, da upravičenka ne bo uveljavila časovnega bonusa),
• dogovorili so se tudi za triodstotni bonus za vsako leto podaljšanja delovnega razmerja, potem ko zavarovanec izpolni pogoja za starostno upokojitev.

Razkol povzroča vprašanje dvojnega statusa – ministrstvo je predlagalo, da bi upokojenec prva tri leta po starostni upokojitvi prejemal 40 odstotkov pokojnine, po treh letih bi se delež znižal na 20 odstotkov, obrtniki pa so odločeni, da želijo po izpolnjenih pogojih za upokojitev prejemati stoodstotno pokojnino.

Da nas bodo predlagani popravki pokojninskega sistema oddaljili od dolgoročno vzdržne pokojninske blagajne, opozarja profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dušan Mramor.

Po mojih informacijah naj bi bili skupni finančni učinki teh sprememb, ko bodo imeli polni učinek, v višini približno odstotka bruto domačega proizvoda, kar gre v nasprotno smer, kot bi moralo iti, da bi lahko zagotovili vzdržnost pokojninskega sistema.