Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.

Slovenščina ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti

»Kolikor vem, je oljka drevo, oliva pa sadež drevesa oljke.«

»Enkrat je en slovenist odkril, da je oliva italijansko poimenovanje in da Slovenci v Istri, kjer oljke rastejo, rečejo tudi sadežu oljka. Vsi ostali pa nismo merodajni, ker nam zadeva ne raste na dvorišču.«

»Torej, ko delajo olje iz olive, bi se moralo imenovati olivno olje. Če bi pa stiskali polena drevesa oljk, pa bi se izcedilo kvečjemu oljčno olje?«

To je le nekaj mnenj, ki smo jih našli na spletnih forumih, kjer razglabljajo o tem, kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da lahko z besedama oljka in oliva poimenujemo tako plod kot drevo, pojasni Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta.

Gre za to, da je avtohtoni slovenski izraz, ki izhaja iz Istre, kjer pri nas vzgajajo to drevo in te sadeže, oljka. Oliva pa se je pojavila nekoliko pozneje, predvsem kot modna muha iz italijanščine in severnih držav, predvsem Nemčije, in tako smo dobili še drugi izraz za sadež in drevo, ki pa je oliva.

Iz tega sledi, da je olje lahko tako oljčno kot olivno.

Malo sem pobrskala po korpusih in olivno olje je besedna zveza, ki se že uporablja precej pogosteje kot oljčno olje. Očitno je marketing tukaj že naredil svoje in malce preveša jezik v prid olivnega olja. Enako velja za oljko ali olivo; ko govorimo o sadežu, se malce pogosteje uporablja oliva, oljka pa malce pogosteje za drevo.

Slovenščina torej tu dopušča obe možnosti. Gre za t. i. dvojnico oz. dubleto. Kaj to pomeni, lahko preverite v zgornjem posnetku.