Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Razprava o razvojnih izzivih na področju izrabe geotermalne energije

05.07.2019

Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.

Razprava o razvojnih izzivih na področju izrabe geotermalne energije

Slovenija je zavezana naslednjim podnebnim ciljem: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po t. i. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.

“Nova ideja popolne izrabe geotermalne energije je, da se po Pariškem sporazumu in po novih zelenih politikah, ki jih napoveduje Evropska unija, ta energija v Sloveniji začne celovito uporabljati v ‘kaskadnem modelu’ izkoriščanja.”

V tem hipu ima geotermalne vrtine z močjo več kot 150 MW 40 slovenskih občin. Od tega se večina uporablja za namene termalnih kopališč. Imamo pa tudi dva večja rastlinjaka, enega za proizvodnjo orhidej in drugega za proizvodnjo paradižnika. Področje rabe geotermalne vode je bilo v preteklosti podvrženo stihiji, toda geotermalna energija je energija prihodnosti. V tem smislu je najbogatejši vzhodni del Slovenije, imamo pa tudi majhna nahajališča v drugih krajih po Sloveniji, npr. v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu in Izoli, tudi v Tolminu in še kje.

“V vzhodnem delu predvsem vidim postavitev geotermalnih central za proizvodnjo elektrike od 3 do 20 MW. Prav takšno gradi Madžarska v bližini Budimpešte, serijo takih geotermalnih elektrarn imata tudi Italija in Nemčija. V nadaljevanju se odpadna voda pelje v sistem ogrevanja steklenjakov, od tu naprej jo peljemo v ogrevanje termalnih kopališč, pozneje lahko tudi v daljinsko ogrevanje zaselkov ali mest, nadalje jo lahko izkoristimo v akvakulturi in, ko tej vodi odvzamemo vso toploto, jo očiščeno z reinjekcijsko vrtino vrnemo v njen podzemni bazen.”

Ambiciozni projekt “kaskadne” izrabe geotermalne energije zahteva velika finančna sredstva, kar prinaša tveganja pri izpeljavi tako velikih naložb. Res pa je, da bo Evropska komisija v novi finančni perspektivi izdatno financirala razvojne projekte izrabe obnovljivih čistih virov energije z novimi tehnologijami. Problem pri nas pa je tudi razdrobljenost področij. Usoda tega projekta tako ni odvisna samo od politične volje, ampak tudi od pripravljenosti medresorskega sodelovanja in uskladitve zakonodajnih podlag.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Razprava o razvojnih izzivih na področju izrabe geotermalne energije

05.07.2019

Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.

Razprava o razvojnih izzivih na področju izrabe geotermalne energije

Slovenija je zavezana naslednjim podnebnim ciljem: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po t. i. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.

“Nova ideja popolne izrabe geotermalne energije je, da se po Pariškem sporazumu in po novih zelenih politikah, ki jih napoveduje Evropska unija, ta energija v Sloveniji začne celovito uporabljati v ‘kaskadnem modelu’ izkoriščanja.”

V tem hipu ima geotermalne vrtine z močjo več kot 150 MW 40 slovenskih občin. Od tega se večina uporablja za namene termalnih kopališč. Imamo pa tudi dva večja rastlinjaka, enega za proizvodnjo orhidej in drugega za proizvodnjo paradižnika. Področje rabe geotermalne vode je bilo v preteklosti podvrženo stihiji, toda geotermalna energija je energija prihodnosti. V tem smislu je najbogatejši vzhodni del Slovenije, imamo pa tudi majhna nahajališča v drugih krajih po Sloveniji, npr. v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu in Izoli, tudi v Tolminu in še kje.

“V vzhodnem delu predvsem vidim postavitev geotermalnih central za proizvodnjo elektrike od 3 do 20 MW. Prav takšno gradi Madžarska v bližini Budimpešte, serijo takih geotermalnih elektrarn imata tudi Italija in Nemčija. V nadaljevanju se odpadna voda pelje v sistem ogrevanja steklenjakov, od tu naprej jo peljemo v ogrevanje termalnih kopališč, pozneje lahko tudi v daljinsko ogrevanje zaselkov ali mest, nadalje jo lahko izkoristimo v akvakulturi in, ko tej vodi odvzamemo vso toploto, jo očiščeno z reinjekcijsko vrtino vrnemo v njen podzemni bazen.”

Ambiciozni projekt “kaskadne” izrabe geotermalne energije zahteva velika finančna sredstva, kar prinaša tveganja pri izpeljavi tako velikih naložb. Res pa je, da bo Evropska komisija v novi finančni perspektivi izdatno financirala razvojne projekte izrabe obnovljivih čistih virov energije z novimi tehnologijami. Problem pri nas pa je tudi razdrobljenost področij. Usoda tega projekta tako ni odvisna samo od politične volje, ampak tudi od pripravljenosti medresorskega sodelovanja in uskladitve zakonodajnih podlag.


22.02.2018

Slab položaj beguncev, Romov in izbrisanih

Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.


22.02.2018

Namesto izpustov 35.000 podnebnih delovnih mest?

Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.


22.02.2018

Tilen Sirše o stanju športnega sankanja pri nas in udeležbi na OI

V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah


21.02.2018

Pomurci hidroelektrarne ne želijo, Posavci pa zaskrbljeni, ker priprave na graditev HE zamujajo

Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.


21.02.2018

Slaba pripravljenost bataljonske bojne skupine le politični obračun?

Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.


21.02.2018

Tudi osebe s posebnimi potrebami so turisti

21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …


19.02.2018

Rim nikoli ne razočara- od klasikov do avantgarde

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.02.2018

Mohamed Abdul Munem

Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.


15.02.2018

Južnokorejski turisti v Sloveniji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.02.2018

240 let od prvega vzpona na Triglav

Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.


14.02.2018

Slovenska hiša v Pjongčangu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.02.2018

Licitacija lesa v Slovenj Gradcu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.02.2018

Zakon o socialnem vključevanju invalidov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.02.2018

Prvo Kurentovanje pod Unescom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.02.2018

Razpisa za prenos znanja v kmetijsko prakso

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.02.2018

Ima Kosovo sploh prihodnost?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.02.2018

Bohinjska zimska olimpijada

Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega,  ki  je izbrskal podatke o tej olimpijadi  in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik


08.02.2018

Digitalna kultura

András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.


07.02.2018

Kranj bo jutri postal srce kulture

V Prešernovem mestu pripravljeni na smnj


07.02.2018

Podjetja v tuji lasti optimistična

Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.


Stran 199 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov