Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenija v Evropski komisiji

05.07.2019

Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.

Delitev komisarskih položajev v Evropi se začenja

Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke. Koalicija za zdaj o imenih še ni govorila, premier Marjan Šarec je mimogrede omenil, da se mu zdi primeren resor širitve, javno licitiranje imen in samopromocija pa že potekata.

Ker Slovenijo pri delitvi komisarskih položajev v Evropi zanima širitveni resor, teme v kampanji pred evropskimi volitvami pa so bile vezane na ekonomske in socialne zadeve, se upravičeno porajajo dvomi, ali si slovenska politika v prihodnje sploh želi biti v središču sprejemanja najpomembnejših odločitev v Uniji. Številni namreč pravijo, da je širitev mrtev proces. Druga mnenja pa so, da je širitev najboljši resor, ki ga Slovenija lahko prevzame. Boštjan Udovič iz Fakultete za družbene vede:

“Če bomo realni o naši moči in nacionalnih interesih, potem sklepam, da je Zahodni Balkan in širitev najboljša zgodba, ki jo lahko dobimo. Vsekakor lahko dobimo tudi kaj drugega ali slabšega. Na primer lahko postanemo komisarji za multilingualnost.” 

Znanje o Balkanu imamo, se je pa močno razpršilo po institucijah in ga je treba povezati, če želimo veljati za strokovnjake za širitev, pravi Damir Josipovič z Inštituta za narodnostna vprašanja. Širitev pa ni edini resor, ki zanima Slovenijo, naša diplomacija kaže interes tudi za enega od ekonomsko obarvanih resorjev.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Slovenija v Evropski komisiji

05.07.2019

Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.

Delitev komisarskih položajev v Evropi se začenja

Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke. Koalicija za zdaj o imenih še ni govorila, premier Marjan Šarec je mimogrede omenil, da se mu zdi primeren resor širitve, javno licitiranje imen in samopromocija pa že potekata.

Ker Slovenijo pri delitvi komisarskih položajev v Evropi zanima širitveni resor, teme v kampanji pred evropskimi volitvami pa so bile vezane na ekonomske in socialne zadeve, se upravičeno porajajo dvomi, ali si slovenska politika v prihodnje sploh želi biti v središču sprejemanja najpomembnejših odločitev v Uniji. Številni namreč pravijo, da je širitev mrtev proces. Druga mnenja pa so, da je širitev najboljši resor, ki ga Slovenija lahko prevzame. Boštjan Udovič iz Fakultete za družbene vede:

“Če bomo realni o naši moči in nacionalnih interesih, potem sklepam, da je Zahodni Balkan in širitev najboljša zgodba, ki jo lahko dobimo. Vsekakor lahko dobimo tudi kaj drugega ali slabšega. Na primer lahko postanemo komisarji za multilingualnost.” 

Znanje o Balkanu imamo, se je pa močno razpršilo po institucijah in ga je treba povezati, če želimo veljati za strokovnjake za širitev, pravi Damir Josipovič z Inštituta za narodnostna vprašanja. Širitev pa ni edini resor, ki zanima Slovenijo, naša diplomacija kaže interes tudi za enega od ekonomsko obarvanih resorjev.


20.08.2018

Streljanje na veleposlaništvo v Ankari

Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.


17.08.2018

Deklina zgodba

Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org


16.08.2018

Tomo Česen o sinovem vzponu na Latok

Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.


15.08.2018

Prepoznavanje ljudi na podlagi uhljev

Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.


15.08.2018

Brezje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.08.2018

S Tomosi po meji Slovenije

Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.


14.08.2018

Viadukt Monardi pri Genovi se je zrušil

Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.


14.08.2018

V svetu črnih vdov

Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.


14.08.2018

Kviz - Googlov ulični pogled

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.08.2018

Odmevi na sodbo ameriškega sodišča glede glifosata

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.08.2018

Tanja Oblak Črnič pogovor

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?


12.08.2018

Aktivni mladi

Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.


10.08.2018

Šarec ima 52 glasov

Politični eksperiment kot ga še ni bilo.


09.08.2018

Hmeljarstvo v Spodnji Savinjski dolini

V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.


10.08.2018

Mladi planinci pod Peco

Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.


10.08.2018

Mednarodni dan mladih

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.08.2018

Huda suša v Evropi bo dvignila cene hrane

Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.


08.08.2018

Napad na novinarsko ekipo Televizije Slovenija

Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.


08.08.2018

Domači pridelovalci zelenjave letos iztržijo vsaj 10 % manj kot lani

Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave  se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.


07.08.2018

Pogovor z Ivico Podržaj o razmerah na indonezijskem otoku Gili Travangan

Tako kot otok Lombok je potres v nedeljo prizadel tudi bližnji otok Gili Travangan, kamor smo poklicali Ivico Podržaj.


Stran 183 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov