Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu
Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja
Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)
Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi
Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.
Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.
Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.
Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.
Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.
Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:
Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.
»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.
V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu
Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja
Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)
Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi
Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.
Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.
Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.
Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.
Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.
Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:
Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.
»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.
V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.
Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.
S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.
Raziskovalcem so letos pri odkrivanju ogrožene kače, ki živi tudi v slovenski Istri – progastega goža – spet pomagali ljubitelji narave. Letošnja akcija je bila še uspešnejša kot tista izpred štirih let, saj so raziskovalci prejeli več kot 50 sporočil, da so bile opažene različne vrste kač iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi pet opažanj progastega goža. S katero kačo pa lahko progastega goža zamenjamo, katere so njegove zanimive lastnosti, zakaj je ogrožen in zakaj je koristen tudi za človeka? Več o tem v prispevku Lucije Vidergar. Bere Julija Kandare.
Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.
Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca.
Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?
Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.
Napovedi so se uresničile: Hrvaška bo s 1. januarjem uvedla davek na nepremičnine. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Lokalne skupnosti bodo njegovo višino določale same. Podrobnosti je včeraj predstavil finančni minister Marko Primorac. Iz Zagreba poroča Tanja Borčič Bernard.
Palača organizacije združenih narodov odpira vrata splošni razpravi svetovnih voditeljev zasedanja Generalne skupščine. Ta poteka v senci vojne na Bližnjem vzhodu, uničenja Gaze in razplamtevanja spopadov Izraela s Hezbolahom, v senci vojne v Ukrajini pa tudi vse hujšega, a medijsko pogosto spregledanega konflikta v Sudanu. Vsi ti primeri kažejo tudi, kako šibka je svetovna organizacija v vlogi globalnega varuha miru in da se je marsikje potrebno zadovoljiti z vlogo OZN, ki jo opravlja na ravni agencij. Tudi o tem se je naš ameriški dopisnik Andrej Stopar včeraj v New Yorku pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom.
Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)
V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl.
Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.
Zamude, večkratni prestopi in vožnja z nadomestnimi avtobusi so v zadnjih letih pri nas postali nekaj vsakdanjega. Nova realnost potovanja s Slovenskimi železnicami se kaže v nezadovoljstvu ljudi, zlasti dnevnih delovnih migrantov, ki zaradi del na železniških tirih zamujajo v šolo, službo in po drugih opravkih. Zakaj vlaki oziroma nadomestni avtobusi zamujajo in kje so še načrtovana gradbena dela, je Julija Kandare poizvedela pri Primožu Kokalju, koordinatorju nadomestnih prevozov po Sloveniji pri Slovenskih železnicah. Naključne redne potnike na železniški postaji pa je vprašala, kako ocenjujejo trenutno stanje prevozov z javnim potniškim prometom.
Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.
Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.
V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.
Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.
Neveljaven email naslov