Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nerazjasnjen primer izginotja 15-letne deklice izpred 36 let

11.07.2019

Emanuela Orlandi je bila hči uslužbenca vatikanske banke IOR – to je eden od razlogov, zakaj mnogi iščejo odgovore na njeno nepojasnjeno izginotje prav v Vatikanu. Izginila je 22. junija leta 1983, potem ko je odšla iz glasbene šole proti domu. Primer je takrat sprožil izjemno zanimanje javnosti. Zakaj je izginila, še do danes ni razjasnjeno, različne teorije pa njeno izginotje povezujejo z najpomembnejšimi dogodki v vrhu katoliške cerkve tistih let. Teorij, zakaj je deklica izginila, je več, poroča dopisnik Janko Petrovec iz Rima.

V Vatikanu danes odprli dve grobnici na majhnem tevtonskem pokopališču znotraj obzidja

Emanuela Orlandi je bila hči uslužbenca vatikanske banke IOR – to je eden od razlogov, zakaj mnogi iščejo odgovore na njeno nepojasnjeno izginotje prav v Vatikanu. Izginila je 22. junija leta 1983, potem ko je odšla iz glasbene šole proti domu. Primer je takrat sprožil izjemno zanimanje javnosti. Zakaj je izginila, še do danes ni razjasnjeno, različne teorije pa njeno izginotje povezujejo z najpomembnejšimi dogodki v vrhu katoliške cerkve tistih let. Teorij, zakaj je deklica izginila, je več, poroča dopisnik Janko Petrovec iz Rima.

“Lani jeseni je primer znova prišel na prve strani italijanskih časopisov. Na vatikanski nunciaturi v Italiji, ki stoji sredi petične četrti Parioli, so namreč med obnovo odkrili okostje – pa so takoj pomislili, da bi lahko pripadalo tudi Orlandijevi. Sodna medicina je kosti raziskala in odkrila, da kosti pripadajo moškemu, ki je umrl pred več kot petdesetimi leti. Toda nekoliko kasneje so sorodniki Orlandijeve dobili anonimno pismo, v katerem jim je neznanec namignil na grob z angelom na spomeniku, ki stoji sredi tevtonskega pokopališča v Vatikanu.”

Kaj se torej dogaja danes v Vatikanu in ali je rešitev primera blizu?

“Vatikanske sodne oblasti so v začetku julija privolile v odprtje dveh grobov na tevtonskem pokopališču in za dan izkopa določile današnji dan. Toda opoldne je sledila novica, ki jo je novinarjem sporočil brat pokojne Emanuele Pitro Orlandi, ki je prisostvoval odprtju grobov: oba groba sta bila prazna. Niti posmrtnih ostankov ni bilo več v grobovih. Družina je seveda razočarana, hkrati pa se sprašuje, zakaj jih je nekdo usmeril h grobovom, ki so prazni. Pietro Orlandi pravi, da ni šlo samo za anonimno pismo – da so pozneje dobili tudi kredibilne indice iz Vatikana, da bi se posmrtni ostanki njegove sestre lahko skrivali prav v enem od obeh grobov.”

Današnja preiskava ni odgovorila na vprašanja, stara 36 let, ampak je primer še bolj zapletla.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nerazjasnjen primer izginotja 15-letne deklice izpred 36 let

11.07.2019

Emanuela Orlandi je bila hči uslužbenca vatikanske banke IOR – to je eden od razlogov, zakaj mnogi iščejo odgovore na njeno nepojasnjeno izginotje prav v Vatikanu. Izginila je 22. junija leta 1983, potem ko je odšla iz glasbene šole proti domu. Primer je takrat sprožil izjemno zanimanje javnosti. Zakaj je izginila, še do danes ni razjasnjeno, različne teorije pa njeno izginotje povezujejo z najpomembnejšimi dogodki v vrhu katoliške cerkve tistih let. Teorij, zakaj je deklica izginila, je več, poroča dopisnik Janko Petrovec iz Rima.

V Vatikanu danes odprli dve grobnici na majhnem tevtonskem pokopališču znotraj obzidja

Emanuela Orlandi je bila hči uslužbenca vatikanske banke IOR – to je eden od razlogov, zakaj mnogi iščejo odgovore na njeno nepojasnjeno izginotje prav v Vatikanu. Izginila je 22. junija leta 1983, potem ko je odšla iz glasbene šole proti domu. Primer je takrat sprožil izjemno zanimanje javnosti. Zakaj je izginila, še do danes ni razjasnjeno, različne teorije pa njeno izginotje povezujejo z najpomembnejšimi dogodki v vrhu katoliške cerkve tistih let. Teorij, zakaj je deklica izginila, je več, poroča dopisnik Janko Petrovec iz Rima.

“Lani jeseni je primer znova prišel na prve strani italijanskih časopisov. Na vatikanski nunciaturi v Italiji, ki stoji sredi petične četrti Parioli, so namreč med obnovo odkrili okostje – pa so takoj pomislili, da bi lahko pripadalo tudi Orlandijevi. Sodna medicina je kosti raziskala in odkrila, da kosti pripadajo moškemu, ki je umrl pred več kot petdesetimi leti. Toda nekoliko kasneje so sorodniki Orlandijeve dobili anonimno pismo, v katerem jim je neznanec namignil na grob z angelom na spomeniku, ki stoji sredi tevtonskega pokopališča v Vatikanu.”

Kaj se torej dogaja danes v Vatikanu in ali je rešitev primera blizu?

“Vatikanske sodne oblasti so v začetku julija privolile v odprtje dveh grobov na tevtonskem pokopališču in za dan izkopa določile današnji dan. Toda opoldne je sledila novica, ki jo je novinarjem sporočil brat pokojne Emanuele Pitro Orlandi, ki je prisostvoval odprtju grobov: oba groba sta bila prazna. Niti posmrtnih ostankov ni bilo več v grobovih. Družina je seveda razočarana, hkrati pa se sprašuje, zakaj jih je nekdo usmeril h grobovom, ki so prazni. Pietro Orlandi pravi, da ni šlo samo za anonimno pismo – da so pozneje dobili tudi kredibilne indice iz Vatikana, da bi se posmrtni ostanki njegove sestre lahko skrivali prav v enem od obeh grobov.”

Današnja preiskava ni odgovorila na vprašanja, stara 36 let, ampak je primer še bolj zapletla.


15.04.2020

“Take krize turizem še ni doživel!”

Velikonočni prazniki so bili v turizmu barometer, ki je kazal, v katero smer bo šla turistična sezona. Letos ni tako, neznank je tudi glede prihodnosti te panoge veliko. Med glavne slovenske turistične destinacije sodita Ljubljana in Postojnska jama, ki bosta zaradi epidemije novega koronavirusa in posledic le-te utrpeli veliko škodo. O tej in o načrtih a prihodnost smo govorili z Marjanom Batageljem, prvim možem Postojnske jame, in mag. Petro Stušek, direktorico JZ Turizem Ljubljana.


14.04.2020

Velikonočna oddaja

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.04.2020

Osamljenost pri delu doma

Ker smo ljudje socialna bitja nam je vzpostavljanje in vzdrževanje socialnih vezi pomembno. Po več tednih dela od doma dnevi postajajo enaki dnevu. Rutina pri delu od doma je nujna, sicer se meje med zasebnim in poklicnim življenjem popolnoma zabrišejo. Pomanjkanje socialnih spodbud je ena glavnih skrbi posameznikov, ki delajo na daljavo.


13.04.2020

Apokaliptične podobe Zagreba

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2020

Za dobro potico ne smemo prehitevati z valjanjem

Čeprav gre za tradicionalno sladico nam potica z različnimi nadevi in tehnikami odpira številne ustvarjalne možnosti. Najbolj zahtevne pa so stare tehnike od denimo Vodnikovega zvijanja do Kozjanske mlinčevke, ki so jo pekli iz krhkih oblatov in svinjske masti, nam je povedal Boštjan Bezgovšek, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in strokovni član komisije na festivalu potic v Preboldu, ki ima najdaljšo 16-letno tradicijo med tovrstnimi festivali. Zaradi epidemije ga letos razumljivo niso pripravili, je pa vonj po poticah napolnil domove.


10.04.2020

3D tiskanje ščitnikov za obraz

V dneh, ko v Sloveniji primanjkuje zaščitnih sredstev, je prav gotovo dobrodošla vsaka pobuda, v sklopu katere jih številni prostovoljci pomagajo izdelovati. S svojim znanjem pomagajo tudi člani Društva elektronikov Slovenije, ki s pomočjo 3D tiskalnikov izdelujejo ščitnike za obraz oziroma vizirje, ki pridejo še kako prav zdravstvenemu osebju. Do sedaj so jih natisnili več kot 1.000, vendar je povpraševanje po njih neprimerno večje. Sabrina Mulec se je pogovarjala s koordinatorjem akcije Darkom Volkom.


10.04.2020

Kuharski izziv

Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.


10.04.2020

»Iskanje zaščitne opreme nam dela preglavice, smo pa večkrat prijetno presenečeni.«

Med zdravniki, ki jih je epidemija novega koronavirusa postavila pred števine nove izzive, je tudi direktor Zdravstvenega doma v Tržiču dr. Iztok Tomazin. Ob delu v dežurni ambulanti se zdaj ukvarja tudi s tem, kje bo za svoje kolegice in kolege dobil ustrezno zaščitno opremo. Iskanje zaščitne opreme nam dela preglavice, pravi dr. Tomazin, smo pa večkrat tudi prijetno presenečeni. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Tomazin


10.04.2020

Komentar Aleša Kocjana o vladnem pismu Svetu Evrope

Z malo ironije lahko rečemo, da se vse prej kot uresničujejo pričakovanja koalicijskih partnerjev o neodpiranju ideoloških tem v tej vladni ekipi in želje, da to ne bo vlada ene stranke.


09.04.2020

Depeša

Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.


09.04.2020

Pogovor z direktorjem UKC

Pred nami so velikonočni prazniki, ki jih običajno preživljamo skupaj z družino, sorodniki, tokrat mora biti drugače. Posebej zdravstveni delavci pozivajo, da se strogo držimo vseh zaščitnih ukrepov, da se ne družimo, saj bomo le tako omogočili zdravstvu, da bo lahko v času epidemije še naprej poskrbelo za vse najbolj ogrožene bolnike. Ker pa v tem času, ko se številni pregledi in zdravstvene storitve ne izvajajo, zdravniki opozarjajo, da lahko nastane večja škoda na zdravju pri številnih bolnikih kot pa zaradi same epidemije. Zato se v zdravstvu že pripravljajo na sprostitev nekaterih dejavnosti, o tem se je Helena lovinčič pogovarjala z generalnim direktorjem ljubljanskega kliničnega centra.


09.04.2020

Covid ambulanta v Kranju

V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.


09.04.2020

Boj proti koronavirusu ima svojo zastavo

Društvo Heraldica Slovenica je izdalo pobudo, da zdravstveni delavci, ki v teh tednih bijejo boj z virusom, dobijo še svojo simbolno upodobitev z zastavo. Ki je bila dobro sprejeta po celem svetu, predstavlja simbolični prikaz upanja na zmago zdravstva nad epidemijo covid-19. Aleksander Hribovšek, predsednik Heraldica Slovenica je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki se je v teh dneh preimenoval v COVID oddelek, zastavo že prevzel in izobesil.


09.04.2020

Invalidska podjetja med epidemijo koronavirusne bolezni

150 delodajalcev v invalidskih podjetjih zaposluje približno 12.000 delavcev, od tega več kot polovico težjih invalidov. 65 delodajalcev v zaposlitvenih centrih pa zaposluje približno 1000 ljudi, od tega skoraj tri četrtine najtežjih invalidov. Zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih pa so v bistveno drugačnem položaju od drugih, saj je življenje invalidov ob okužbi bolj ogroženo od ostale populacije. S kakšnimi težavami se invalidska podjetja srečujejo med epidemijo na trgu dela in kaj jim bo prinesel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID -19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, pa v prispevku Petre Medved.


08.04.2020

Vladna pomoč samozaposlenim staršem

Samozaposleni starši, ki delajo za skrajšani delovni čas so se, v času koronavirusa, tako kot mnoge druge ranljive družbene skupine, znašli v velikih stiskah, ki se iz dneva v dan povečujejo. Vlada sicer obljublja, da bo v drugem paketu pomoči poskrbljeno tudi zanje, do takrat pa se bodo mnogi med njimi morali zanašati na pomoč humanitarnih organizacij.


07.04.2020

Korona obveznice bi na politični ravni pomenile znak solidarnosti

Finančni ministri držav z evrom razpravljajo o možnosti uvedbe skupnih dolžniških instrumentov. Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. »Ta trenutek je za EU in evrsko območje izjemno pomemben,« pravi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo.


07.04.2020

Antropološki dnevniki in zbiranje gradiva o epidemiji

Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.


07.04.2020

Govedina

Številne manjše kmetije, ki so svoje pridelke prodajale neposredno svojim kupcem, imajo od razglasitve epidemije koronavirusa povečano prodajo vrtnin in zelenjave, pa tudi mlečnih in drugih izdelkov. Obenem pa rejci goveda in prašičev, ter zadruge, ki so glavni odkupovalec klavne živine poročajo o vse večjih stiskah zaradi zastoja prodaje v slovenske klavnice. Te odkupujejo zelo malo od slovenskih ponudnikov mesa in po nizkih cenah. Če država ne bo zagotovila odkupa za blagovne rezerve in prepovedala uvoza mesa iz drugih držav, bodo kmetje krčili svoje črede, kar pa dolgoročno ne prispeva k nacionalni prehranski varnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.


06.04.2020

Delo od doma ob epidemiji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.04.2020

Partner je porod spremljal preko video klica

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 123 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov