Urška Košir je Primorka, ki že vrsto let živi in raziskuje v tujini. Področje psihoonkologije, ki se mu posveča, prepleta dve njej ljubi radovednosti – možgane in duševnost, hkrati pa diagnozo, ki so jo tudi njej postavili med študijem v Združenih državah Amerike. Zdaj je na obisku doma, saj pripravlja prvo psihoonkološko raziskavo za mlade bolnike z rakom v Sloveniji. Meni, da je izkušnja z rakom kljub temu, da je v veliko primerih ozdravljiv, za marsikoga težka in da bi moral vsakdo biti deležen ustrezne podpore med in po obravnavi bolezni.

Urška Košir pripravlja prvo spletno psihoonkološko raziskavo na mladih pri nas

Urška Košir na britanskem Oxfordu pripravlja doktorat iz eksperimentalne psihologije.

»Zadala sem si, da bi četrti del svoje doktorske teze izvedla v Sloveniji.«

K sodelovanju želi povabiti mlade slovenske bolnike in tiste, ki so raka preboleli.

»Raziskava je obsežna in se osredotoča na kognitivne mehanizme in mehanizme spopadanja z boleznijo. Iščemo mlade bolnike, ki so diagnozo raka prejeli po desetem letu starosti in so zdaj stari med 18 in 39 let.«

Kot je povedala in doživela tudi sama, se mladi znajdejo v različnih prehodih, iz srednje šole na fakulteto, začnejo delati, se osamosvajati, potem pa »bolezen res pripelje do nekega občutka, kot da se mora vse ustaviti«.

Ta skupina je res posebna zato, pripoveduje, ker so do zdaj mlade vedno obravnavali v isti skupini s starejšimi ali mlajšimi bolniki.

»Mislim, da je mladost dostikrat sopomenka zdravju in pri mladih bolnikih se velikokrat vse obrne na glavo.«