Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zanimiva so imena, s katerimi jih označujemo, pogosto tudi glede na njihov izvor in lastnosti: Suhljatež, Curek, Šum, Sušice, Šumečnik, Kobilji curek, Sušjek itd.
Na Prvem je v tokratnem nedeljskem jutru šumelo. Ne zaradi slabih povezav, niti ne zaradi tinitusa ali drugih morebitnih nevšečnosti, kaj šele zaradi šumečih tablet. Šumelo je zaradi slapov. Izvedeli smo vse, kar nas je o slapovih od nekdaj zanimalo in morda tudi tisto, kar nas ni. Slišali smo, kako slapovi nastanejo, kje in zakaj nastajajo ter kakšne vrste slapov poznamo. Sprehodili smo se tudi do dveh slapov pri nas, do enega v višnji gori in do drugega v bližini Kranja, slišali pa smo tudi besede fotografa, ki slapove ujema v objektiv.
Zanimivo je, kako človeka že od nekdaj mami narava, kako ga mami voda. Prve naselbine, ki so se pozneje razvile v večja mesta, so nastale ob vodi, kar je tudi razumljivo. Brez vode pač ni življenja. Voda pa ne skrbi le za naše preživetje ter preživetje vseh ostalih bitij, ki bivajo z nami na tem planetu, temveč nas vabi tudi z zvokom in lepotami, ki jih ustvarja. Ena takšnih naravnih lepot oz. stvaritev so tudi slapovi. Lahko se le plaho in nežno razlivajo čez strmec, lahko so silni in bučni, njihove meglice pa so lahko vidne tudi kilometre daleč.
Kaj je slap in kaj ni slap, kako in kje nastajajo, zakaj nastajajo in tudi o drugih zanimivostih smo poklepetali z dr. Mirko Trajanovo, geologinjo na Geološkem zavodu Slovenije. Obiskali smo slap Kosca pri Višnji Gori, slap Šum nad Besnico pri Kranju, pogovarjali pa smo se tudi s priznanim fotografom Tomom Jeseničnikom, ki slapove fotografira.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zanimiva so imena, s katerimi jih označujemo, pogosto tudi glede na njihov izvor in lastnosti: Suhljatež, Curek, Šum, Sušice, Šumečnik, Kobilji curek, Sušjek itd.
Na Prvem je v tokratnem nedeljskem jutru šumelo. Ne zaradi slabih povezav, niti ne zaradi tinitusa ali drugih morebitnih nevšečnosti, kaj šele zaradi šumečih tablet. Šumelo je zaradi slapov. Izvedeli smo vse, kar nas je o slapovih od nekdaj zanimalo in morda tudi tisto, kar nas ni. Slišali smo, kako slapovi nastanejo, kje in zakaj nastajajo ter kakšne vrste slapov poznamo. Sprehodili smo se tudi do dveh slapov pri nas, do enega v višnji gori in do drugega v bližini Kranja, slišali pa smo tudi besede fotografa, ki slapove ujema v objektiv.
Zanimivo je, kako človeka že od nekdaj mami narava, kako ga mami voda. Prve naselbine, ki so se pozneje razvile v večja mesta, so nastale ob vodi, kar je tudi razumljivo. Brez vode pač ni življenja. Voda pa ne skrbi le za naše preživetje ter preživetje vseh ostalih bitij, ki bivajo z nami na tem planetu, temveč nas vabi tudi z zvokom in lepotami, ki jih ustvarja. Ena takšnih naravnih lepot oz. stvaritev so tudi slapovi. Lahko se le plaho in nežno razlivajo čez strmec, lahko so silni in bučni, njihove meglice pa so lahko vidne tudi kilometre daleč.
Kaj je slap in kaj ni slap, kako in kje nastajajo, zakaj nastajajo in tudi o drugih zanimivostih smo poklepetali z dr. Mirko Trajanovo, geologinjo na Geološkem zavodu Slovenije. Obiskali smo slap Kosca pri Višnji Gori, slap Šum nad Besnico pri Kranju, pogovarjali pa smo se tudi s priznanim fotografom Tomom Jeseničnikom, ki slapove fotografira.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov