Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami
»Pošta prenese vse,« pravi namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, tudi ročno izdelane razglednice posebnih oblik. Njihova prodaja sicer upada, prav tako jih je manj v poštnem prometu.
»Leta 2018 smo letno 2,5 milijona dopisnic, znotraj tega so tudi razglednice. Pred desetimi leti pa smo v prenos prejeli kar 8 milijonov dopisnic in temu primerno tudi večje število razglednic.«
Turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga, ki so v teh dneh obiskali Ljubljano, imajo različne navade pri pošiljanju razglednic. Nekateri raje pošiljajo sms in Whatsapp sporočila, objavljajo na družbenih omrežjih, drugi se držijo klasike. Turist iz Nemčije:
»Opažam, da je način pisanja razglednic danes je zelo drugačen kot pred tridesetimi leti. Včasih smo napisali več o tem, kaj počnemo, kaj smo videli, kakšni so ljudje in država. Danes prijatelji to že vedo, ker pošiljamo še sporočila in elektronsko pošto. Vsak ve, kje se nahajamo dnevno in kaj smo doživeli. Danes je razglednica bolj kot darilo iz države.«
Mlada arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek je oblikovala svojo razglednico za Barbarigo, počitniški kraj, kjer vsako leto preživi del dopusta:
»Ustvarila sem jih kot darilo za botro. Zdaj lahko vsak, ki preživi dopust pri njej, pošlje kakšno. S tem želim spodbuditi pošiljanje razglednic. Moja razglednica je polna ribic, ki jih lahko pobarva vsak po svoje in tako je vedno drugačna.«
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami
»Pošta prenese vse,« pravi namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, tudi ročno izdelane razglednice posebnih oblik. Njihova prodaja sicer upada, prav tako jih je manj v poštnem prometu.
»Leta 2018 smo letno 2,5 milijona dopisnic, znotraj tega so tudi razglednice. Pred desetimi leti pa smo v prenos prejeli kar 8 milijonov dopisnic in temu primerno tudi večje število razglednic.«
Turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga, ki so v teh dneh obiskali Ljubljano, imajo različne navade pri pošiljanju razglednic. Nekateri raje pošiljajo sms in Whatsapp sporočila, objavljajo na družbenih omrežjih, drugi se držijo klasike. Turist iz Nemčije:
»Opažam, da je način pisanja razglednic danes je zelo drugačen kot pred tridesetimi leti. Včasih smo napisali več o tem, kaj počnemo, kaj smo videli, kakšni so ljudje in država. Danes prijatelji to že vedo, ker pošiljamo še sporočila in elektronsko pošto. Vsak ve, kje se nahajamo dnevno in kaj smo doživeli. Danes je razglednica bolj kot darilo iz države.«
Mlada arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek je oblikovala svojo razglednico za Barbarigo, počitniški kraj, kjer vsako leto preživi del dopusta:
»Ustvarila sem jih kot darilo za botro. Zdaj lahko vsak, ki preživi dopust pri njej, pošlje kakšno. S tem želim spodbuditi pošiljanje razglednic. Moja razglednica je polna ribic, ki jih lahko pobarva vsak po svoje in tako je vedno drugačna.«
Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v svoje kroge povabila neodvisno slovensko režiserko, oblikovalko in animatorko Špelo Čadež, katere kratki animirani filmi prejemajo nagrade doma in po svetu. Postala je prva Slovenka, ki bo kot članica akademije odločala o tem, v čigave roke gredo oskarji za animacijo in posebne učinke. Kako gleda na povabilo, na delo v njej in na samo akademijo?
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.
Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.
Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.
Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline
Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.
Neveljaven email naslov