Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami
»Pošta prenese vse,« pravi namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, tudi ročno izdelane razglednice posebnih oblik. Njihova prodaja sicer upada, prav tako jih je manj v poštnem prometu.
»Leta 2018 smo letno 2,5 milijona dopisnic, znotraj tega so tudi razglednice. Pred desetimi leti pa smo v prenos prejeli kar 8 milijonov dopisnic in temu primerno tudi večje število razglednic.«
Turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga, ki so v teh dneh obiskali Ljubljano, imajo različne navade pri pošiljanju razglednic. Nekateri raje pošiljajo sms in Whatsapp sporočila, objavljajo na družbenih omrežjih, drugi se držijo klasike. Turist iz Nemčije:
»Opažam, da je način pisanja razglednic danes je zelo drugačen kot pred tridesetimi leti. Včasih smo napisali več o tem, kaj počnemo, kaj smo videli, kakšni so ljudje in država. Danes prijatelji to že vedo, ker pošiljamo še sporočila in elektronsko pošto. Vsak ve, kje se nahajamo dnevno in kaj smo doživeli. Danes je razglednica bolj kot darilo iz države.«
Mlada arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek je oblikovala svojo razglednico za Barbarigo, počitniški kraj, kjer vsako leto preživi del dopusta:
»Ustvarila sem jih kot darilo za botro. Zdaj lahko vsak, ki preživi dopust pri njej, pošlje kakšno. S tem želim spodbuditi pošiljanje razglednic. Moja razglednica je polna ribic, ki jih lahko pobarva vsak po svoje in tako je vedno drugačna.«
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami
»Pošta prenese vse,« pravi namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, tudi ročno izdelane razglednice posebnih oblik. Njihova prodaja sicer upada, prav tako jih je manj v poštnem prometu.
»Leta 2018 smo letno 2,5 milijona dopisnic, znotraj tega so tudi razglednice. Pred desetimi leti pa smo v prenos prejeli kar 8 milijonov dopisnic in temu primerno tudi večje število razglednic.«
Turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga, ki so v teh dneh obiskali Ljubljano, imajo različne navade pri pošiljanju razglednic. Nekateri raje pošiljajo sms in Whatsapp sporočila, objavljajo na družbenih omrežjih, drugi se držijo klasike. Turist iz Nemčije:
»Opažam, da je način pisanja razglednic danes je zelo drugačen kot pred tridesetimi leti. Včasih smo napisali več o tem, kaj počnemo, kaj smo videli, kakšni so ljudje in država. Danes prijatelji to že vedo, ker pošiljamo še sporočila in elektronsko pošto. Vsak ve, kje se nahajamo dnevno in kaj smo doživeli. Danes je razglednica bolj kot darilo iz države.«
Mlada arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek je oblikovala svojo razglednico za Barbarigo, počitniški kraj, kjer vsako leto preživi del dopusta:
»Ustvarila sem jih kot darilo za botro. Zdaj lahko vsak, ki preživi dopust pri njej, pošlje kakšno. S tem želim spodbuditi pošiljanje razglednic. Moja razglednica je polna ribic, ki jih lahko pobarva vsak po svoje in tako je vedno drugačna.«
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.
Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.
Neveljaven email naslov