Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Proizvodnja legendarnega avtomobila se je končala pri številki 21.529.464
Na današnji dan pred šestnajstimi leti je svojo proizvodnjo sklenilo vozilo, prvo, ki je preseglo izdelavo več kot 20 milijonov primerkov. Leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni zapeljal še zadnji Volkswagnov hrošč stare generacije. Avtomobil, ki je najbrž najbolj ikoničen med t. i. ljudskimi vozili in je svojo pot začelo v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Wolfsburg je mesto, ki pred letom 1935 sploh ni obstajalo, zaradi avtomobilske proizvodnje pa je tam zraslo delavsko naselje, v katerem so izdelovali KdF-Wagen (Kraft durch Freude – moč skozi veselje), “vozilo za petčlansko družino, ki bi se po nemških cestah prevažala s hitrostjo 100 km/h”. Marketing je torej deloval že takrat, a dobro oglaševanje je hrošča spremljalo tudi po vojni. Priljubljenost vozila, ki ga je po prodaji v zgodovini prehitel le kolega Golf, je temeljila na cenovni dostopnosti, simpatični obliki, predvsem pa v tem, da ga je lahko popravil tudi amater. Ugodnost in udobnost, razlaga Jože Felicijan – Speedy, predsednik VW Hrošč kluba Slovenija:
“Udobje lahko presega marsikateri nov avtomobil. Takrat so delali še sedeže z vzmetenjem, danes je bolj kot ne neki plastičen ali kovinski kalup, pena in nekaj, da lep na pogled. Kar zadeva udobje, čez staro klasiko – ga ni.”
Izvoz omenjenih avtomobilov iz Nemčije se je začel leta 1948, in sicer v skoraj vse dele sveta. Tudi na otok Nauru, tretjo najmanjšo neodvisno državo na svetu, v južnem delu Tihega oceana. A v domače Lesce je pred leti na srečanje ljubiteljev Volkswagnovih hroščev pripeljal najstarejši serijski hrošč na svetu.
“Ko ga je kupil prijatelj iz Češke, sploh ni vedel, kaj kupuje. Gre za avtomobil z letnico 1941, pozneje je ugotovil, da ima serijsko številko 20!”
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Proizvodnja legendarnega avtomobila se je končala pri številki 21.529.464
Na današnji dan pred šestnajstimi leti je svojo proizvodnjo sklenilo vozilo, prvo, ki je preseglo izdelavo več kot 20 milijonov primerkov. Leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni zapeljal še zadnji Volkswagnov hrošč stare generacije. Avtomobil, ki je najbrž najbolj ikoničen med t. i. ljudskimi vozili in je svojo pot začelo v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Wolfsburg je mesto, ki pred letom 1935 sploh ni obstajalo, zaradi avtomobilske proizvodnje pa je tam zraslo delavsko naselje, v katerem so izdelovali KdF-Wagen (Kraft durch Freude – moč skozi veselje), “vozilo za petčlansko družino, ki bi se po nemških cestah prevažala s hitrostjo 100 km/h”. Marketing je torej deloval že takrat, a dobro oglaševanje je hrošča spremljalo tudi po vojni. Priljubljenost vozila, ki ga je po prodaji v zgodovini prehitel le kolega Golf, je temeljila na cenovni dostopnosti, simpatični obliki, predvsem pa v tem, da ga je lahko popravil tudi amater. Ugodnost in udobnost, razlaga Jože Felicijan – Speedy, predsednik VW Hrošč kluba Slovenija:
“Udobje lahko presega marsikateri nov avtomobil. Takrat so delali še sedeže z vzmetenjem, danes je bolj kot ne neki plastičen ali kovinski kalup, pena in nekaj, da lep na pogled. Kar zadeva udobje, čez staro klasiko – ga ni.”
Izvoz omenjenih avtomobilov iz Nemčije se je začel leta 1948, in sicer v skoraj vse dele sveta. Tudi na otok Nauru, tretjo najmanjšo neodvisno državo na svetu, v južnem delu Tihega oceana. A v domače Lesce je pred leti na srečanje ljubiteljev Volkswagnovih hroščev pripeljal najstarejši serijski hrošč na svetu.
“Ko ga je kupil prijatelj iz Češke, sploh ni vedel, kaj kupuje. Gre za avtomobil z letnico 1941, pozneje je ugotovil, da ima serijsko številko 20!”
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov