Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - VW hrošč

30.07.2019


Proizvodnja legendarnega avtomobila se je končala pri številki 21.529.464

Na današnji dan pred šestnajstimi leti je svojo proizvodnjo sklenilo vozilo, prvo, ki je preseglo izdelavo več kot 20 milijonov primerkov. Leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni zapeljal še zadnji Volkswagnov hrošč stare generacije. Avtomobil, ki je najbrž najbolj ikoničen med t. i. ljudskimi vozili in je svojo pot začelo v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Wolfsburg je mesto, ki pred letom 1935 sploh ni obstajalo, zaradi avtomobilske proizvodnje pa je tam zraslo delavsko naselje, v katerem so izdelovali KdF-Wagen (Kraft durch Freude – moč skozi veselje), “vozilo za petčlansko družino, ki bi se po nemških cestah prevažala s hitrostjo 100 km/h”. Marketing je torej deloval že takrat, a dobro oglaševanje je hrošča spremljalo tudi po vojni. Priljubljenost vozila, ki ga je po prodaji v zgodovini prehitel le kolega Golf, je temeljila na cenovni dostopnosti, simpatični obliki, predvsem pa v tem, da ga je lahko popravil tudi amater. Ugodnost in udobnost, razlaga Jože Felicijan – Speedy, predsednik VW Hrošč kluba Slovenija:

“Udobje lahko presega marsikateri nov avtomobil. Takrat so delali še sedeže z vzmetenjem, danes je bolj kot ne neki plastičen ali kovinski kalup, pena in nekaj, da lep na pogled. Kar zadeva udobje, čez staro klasiko – ga ni.”

Izvoz omenjenih avtomobilov iz Nemčije se je začel leta 1948, in sicer v skoraj vse dele sveta. Tudi na otok Nauru, tretjo najmanjšo neodvisno državo na svetu, v južnem delu Tihega oceana. A v domače Lesce je pred leti na srečanje ljubiteljev Volkswagnovih hroščev pripeljal najstarejši serijski hrošč na svetu.

“Ko ga je kupil prijatelj iz Češke, sploh ni vedel, kaj kupuje. Gre za avtomobil z letnico 1941, pozneje je ugotovil, da ima serijsko številko 20!”


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - VW hrošč

30.07.2019


Proizvodnja legendarnega avtomobila se je končala pri številki 21.529.464

Na današnji dan pred šestnajstimi leti je svojo proizvodnjo sklenilo vozilo, prvo, ki je preseglo izdelavo več kot 20 milijonov primerkov. Leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni zapeljal še zadnji Volkswagnov hrošč stare generacije. Avtomobil, ki je najbrž najbolj ikoničen med t. i. ljudskimi vozili in je svojo pot začelo v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Wolfsburg je mesto, ki pred letom 1935 sploh ni obstajalo, zaradi avtomobilske proizvodnje pa je tam zraslo delavsko naselje, v katerem so izdelovali KdF-Wagen (Kraft durch Freude – moč skozi veselje), “vozilo za petčlansko družino, ki bi se po nemških cestah prevažala s hitrostjo 100 km/h”. Marketing je torej deloval že takrat, a dobro oglaševanje je hrošča spremljalo tudi po vojni. Priljubljenost vozila, ki ga je po prodaji v zgodovini prehitel le kolega Golf, je temeljila na cenovni dostopnosti, simpatični obliki, predvsem pa v tem, da ga je lahko popravil tudi amater. Ugodnost in udobnost, razlaga Jože Felicijan – Speedy, predsednik VW Hrošč kluba Slovenija:

“Udobje lahko presega marsikateri nov avtomobil. Takrat so delali še sedeže z vzmetenjem, danes je bolj kot ne neki plastičen ali kovinski kalup, pena in nekaj, da lep na pogled. Kar zadeva udobje, čez staro klasiko – ga ni.”

Izvoz omenjenih avtomobilov iz Nemčije se je začel leta 1948, in sicer v skoraj vse dele sveta. Tudi na otok Nauru, tretjo najmanjšo neodvisno državo na svetu, v južnem delu Tihega oceana. A v domače Lesce je pred leti na srečanje ljubiteljev Volkswagnovih hroščev pripeljal najstarejši serijski hrošč na svetu.

“Ko ga je kupil prijatelj iz Češke, sploh ni vedel, kaj kupuje. Gre za avtomobil z letnico 1941, pozneje je ugotovil, da ima serijsko številko 20!”


06.08.2023

Pogovor z županom Luč Klavdijem Strmčnikom

Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.


05.08.2023

EU: Slovenija v nesreči ni sama

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.


05.08.2023

Iz Solčave preko Avstrije nazaj v Slovenijo v treh urah

»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.


05.08.2023

Vlada se strinja s pobudo jutrišnjega odprtja trgovin

Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.


05.08.2023

»Za spopadanje s posledicami hude ujme je nujna enotnost«.

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.


04.08.2023

Stanje v Komendi ostaja težko

Izjava poveljnika Gasilske zveze Komenda Romana Kancilje


05.08.2023

Meteorolog Branko Gregoričič: »Vreme se počasi umirja, kljub temu bo danes in tudi pomoči marsikje še vedno deževalo.«

Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.


05.08.2023

Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS: Pomembno je vedeti, da nismo sami

Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.


05.08.2023

Na Koroškem se razmere ne umirjajo, na Prevaljah znova prožili sireno

»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.


05.08.2023

Loče so trenutno najbolj poplavljen kraj v občini Brežice

»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.


04.08.2023

Letalski promet zaenkrat poteka nemoteno

Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.


04.08.2023

Vse ekipe Civilne zaščite so na terenu in opreme je dovolj

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.


04.08.2023

Poljanska in Sevška dolina sta odrezani od sveta, poroča dopisnica Aljana Jocif

O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.


04.08.2023

Razmere v Bohinju se trenutno umirjajo, so pa še zmeraj resne

Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.


04.08.2023

Na Idrijskem največ težav povzročajo plazovi

Poroča poveljnik idrijskih gasilcev Boštjan Brelih.


04.08.2023

Tudi gorski reševalci so udeleženi v reševanje na Tolminskem

Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.


04.08.2023

Najhuje je na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini

Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.


04.08.2023

Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec: "Ljudje naj na pomoč počakajo mirno!"

V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.


04.08.2023

Okrnjen je tudi železniški promet

O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.


03.08.2023

Študentske živilske inovacije s trajnostno komponento

Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.


Stran 31 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov