Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija je na svetovnem turističnem zemljevidu vse bolj privlačna točka. Najnovejše v vrsti priznanj je "najbolj vroča destinacija leta" po izboru Globalnega združenja ponudnikov na področju luksuzne in butične potovalne industrije Virtuoso. Posledično so nekateri kraji, vključno s prestolnico, med vrhuncem sezone preplavljeni s turisti. Preverili smo, kako se v Ljubljani lotevajo preusmerjanja tujih obiskovalcev tudi ven iz središča mesta. Bistvena je različna in drugačna ponudba, za to pa je v prestolnici, predvsem izven središča, še veliko prostora.
Že tretje letošnje kolonije od štirih - zadnja bo konec meseca na Pašmanu - se je udeležilo 18 mladih s cerebralno paralizo in ostalimi motnjami v razvoju, ter skoraj toliko prostovoljcev, ki skrbijo zanje. Mladi so navdušeni nad terapijami s konji, druženjem in vodnimi terapijami v bližnjih termah. Da se vsako leto pridruži več otrok, razveseljuje predsednico Društva Sonček Posavje Natašo Solomun. Reportažo je pripravila Suzana Vahtarič.
Katoličanke in katoličani danes po vsem svetu praznujejo slovesen praznik Marijinega vnebovzetja. Čeprav je o Marijinem življenju malo znanega in jo Sveto pismo predstavlja v senci njenega sina Jezusa, zaseda Marija pomembno mesto v krščanskem nauku. Verske resnice o Mariji dopolnjujejo številne hvalnice, likovne upodobitve in razvita ljudska pobožnost, ob današnjem prazniku še zlasti romanja. O mariologiji, teološki veji, ki preučuje verski pomen Marije in njeno vlogo pri odrešenju smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom dr. Antonom Štrukljem. Evangeličani na vlogo Marije gledajo drugače kot katoličani in pravoslavni. Marije ne častijo na tak način in je ne upodabljajo. O Mariji v evangeličanski cerkveni tradiciji smo se pogovarjali z evangeličanskim škofom mag. Gezo Filom.
Nina Brus se nam je oglasila v rubriko Po Sloveniji z dopisniki in nam najprej povedala, če zapora v Zali vpliva na poletni turistični obisk ter kako dobro so urejeni obvozi. Takorekoč pred vrati je letošnji HgTrail - kaj to je in kako utirajo poti v naravo tekači ter kakšni vtisi in zgodbe se pri tem spišejo, lahko med drugim poslušate v pogovoru.
Območje evra in celotna EU sta imela v letošnjem drugem četrtletju (od aprila do junija) gospodarsko rast, Nemčija pa padec v vrednosti 0,1 % BDP. Nemci so že v tretjem lanskem četrtletju imeli negativno rast, zadnje četrtletje pa stagnacijo, prvo letošnje četrtletje je bilo ugodnejše, drugo pa znova slabše in tako je lahko tudi v tretjem četrtletju, kar bo pomenilo, da je motor evropskega gospodarstva tehnično v recesiji. To vpliva tudi na slovensko gospodarstvo. Slovenska avtomobilska industrija je ohlajanje občutila z najmanjšim zamikom. Tudi nekatere druge predelovalne dejavnosti, močno vezane na Nemčijo, se spopadajo s padci naročil. Gradbeniki, ki imajo še polne roke dela, pa opazijo kvečjemu umirjanje zasebnih naložb. V tem trenutku naša podjetja ne napovedujejo odpuščanj, saj so še pred kratkim komaj našla kadre.
Lekarna Ljubljana je teden in pol po napadu z izsiljevalskim virusom zagnala tudi svojo spletno prodajo. Kaj natanko se je dogajalo, javnost še vedno ni izvedela, saj naj bi preiskava še vedno potekala. Primer Lekarne Ljubljana je dobro pokazal, da se podjetja pri nas očitno še vedno dobro ne zavedajo, kako nujna je primerna varnost njihovih podatkov in tudi primerno ravnanje njihovih uslužbencev. K temu je mogoče dodati še precej šibko krizno komuniciranje. Tomaž Celestina se je o tem pogovoril z direktorjem podjetja Viris, etičnim hekerjem, Milanom Gaborjem in za začetek je na mestu vprašanje, ali ni primer Lekarne Ljubljana pravzaprav simptomatičen za ravnanje slovenskih podjetij.
Izjava Podobnika, ki ponuja denar svoje stranke za odstrel volkov, ne sme ostati prezrta. Gre za ceneni populizem, ki smo ga skozi leta njegovega političnega udejstvovanja že vajeni. Vendar ta namiguje na nesprejemljivo misel, da lahko posamezniki na lastno pest rešujejo težave, s katerimi se za zdaj ne dovolj uspešno spopada država.
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
Slovenija in Japonska vzpostavljata tesnejše sodelovanje na področju razvoja in raziskav robotiziranih terapevtskih naprav, ki se uporabljajo pri rehabilitaciji bolnikov po poškodbi in možganski kapi. To zajema sodelovanje znanosti, medicine in gospodarstva. Tako so Univerzitetni inštitut Soča, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena univerza Fujitq in Toyota Motor corporation danes podpisali sporazum o sodelovanju in napovedali prve pogovore o izmenjavi znanj in tehnologije. Nekaj podrobnosti iz dogodka Helena Lovinčič.
Jutri bo minilo eno leto od zrušitve avtocestnega viadukta Morandi v Genovi. 14. avgusta lani se je sredi dopoldanske nevihte z njega nenadoma utrgalo 250 metrov visečega cestišča z nosilnim stebrom vred - ter zgrmelo v dolino predmestnega hudournika Polcevera in na vzporedni ulici industrijske cone ob delavskih blokih. V nesreči je izgubilo življenje 43 ljudi, po večini voznikov, ki so zgrmeli v globino skupaj z ostanki viadukta. Dneve, ki so sledili, je v Genovi preživel tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
V Torkovem kvizu stopamo v časovni stroj in potujemo v leto 1969. Odhajamo na legendarni, kultni festival Woodstock, globoko na ameriško podeželje.
Štiri leta po koncu druge svetovne vojne, na današnji dan 12. avgusta leta 1949, so na diplomatski konferenci v Ženevi podpisali štiri dokumente, ki sistematično in celovito urejajo položaj oseb, ki ne sodelujejo več v oboroženih spopadih. Konvencije so univerzalno sprejete in veljajo za ves svet. Od takrat se je v svetu veliko spremenilo, tudi načini vojskovanja. Tako imamo kljub konvencijam spet kategorije, ki jih mednarodno humanitarno pravo komaj dosega.
Slovenski jamarji so dosegli nov uspeh v svetovnem merilu, in sicer na Kaninskem pogorju – Himalaji svetovnega jamarstva, kjer raziskave potekajo že desetletja, saj je kaninski visokogorski kras področje z izredno globokimi brezni. Na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 8oo jam, med njimi nekaj brezen, ki presegajo magično mejo: globino 1000 metrov.
Ob mednarodnem dnevu mladih smo govorili o največjih izzivih, s katerimi se soočajo tisti, stari med 15 in 29. let. Zadnja raziskava o življenjskih stilih in vrednotah mladih je pokazala, da mladi bolj kot pred leti živijo v primežu individualizacije in stresa.
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Blejsko jezero je preobremenjeno z ljudmi, pravi Špela Remec Rekar z ARSA.
O stanju kopalnih voda na slovenskih jezerih z Matejo Poje z ARSA.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vrhuncu sezone smo na Kredarico poklicali oskrbnika Triglavske koče Hermana Uraniča.
Neveljaven email naslov
