Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
O krvavih razmerah v Sudanu se je Mateja Železnikar pogovarjala s Tomom Križnarjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z urednikom jezikovnega portala Fran dr. Kozmo Ahačičem se je pogovarjal Bojan Leskovec.
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
Prebivalci Zgornjih Gameljn pri Ljubljani in vsi »mimovozeči« so vrsto let lahko le žalostno opazovali propadanje nekoč imenitne meščanske vile v ruskem slogu sredi vasi. Ruska dača, poimenovana po ruskih podeželskih hišah za oddih, je bila leta 2011 z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, a prenovo je doživela šele v zadnjih dveh letih. In tako spet v polnem blišču predstavlja življenje premožne meščanske družine pred prvo svetovno vojno in vsaj del ruske kulture in ruskega okusa.
RTV Slovenija danes v Kinu Šiška v Ljubljani organizira zaključno konferenco projekta ADLAB PRO oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila. Triletni projekt ADLAB PRO je v programu Erasmus+ financirala Evropska unija. Partnerji iz različnih držav EU, med katerimi je tudi RTV Slovenija, so v treh letih ustvarili model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravili bogat nabor učnih gradiv in seznamov strokovne literature za vsa področja zvočnega opisovanja. Prispevek Petre Medved.
Kot spomin na dan leta 1945, ko so v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali, danes praznujemo dan slovenskega krvodajalstva. Sogovornica: krvodajalka in članica Kluba 25 Teja Cej.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski nogometni sodnik Damir Skomina je v soboto prvič sodil na tako pomembni tekmi, kot je finale Lige prvakov. Skupaj s pomočnikoma Robertom Vukanom in Juretom Praprotnikom, s katerima je skupaj v ekipi že pet let, je delo dobro opravil. Pravi, da najraje čimmanj posega v tekmo in finalna tekma lige prvakov tokrat tudi ni potrebovala veliko posredovanja sodnika. Z Damirjem Skomino se je po današnji tiskovni konferenci pogovarjal Sandi Škvarč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred kratkim je Goriški muzej na Pristavi blizu Šempetra pri Novi Gorici odpri muzej na meji. Staro carinarnico na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Pristavi so preuredili in v njej postavili razstavo Na Šverc! Tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni. O razstavi in dogajanju v času po letu 1947 je spregovoril avtor razstave, kustos Rok Bavčar, svoje izkušnje s švercanjem so predstavili še Jožica Strgar s Kambreškega (v 60. letih), Vanja iz Šempetra pri Gorici (pozna 70. leta) in Blaž iz okolice Velenja (90. leta).
Digitalna skupnost MojaNostalgija danes šteje 16.000 sledilcev, ustanoviteljica Tjaša Jazbinšek si ob prvih objavah leta 2012 ni predstavljala, da bo toliko ljudi z njo obujalo spomine na otroštvo. Je velika ljubiteljica predmetov, ki jo spominjajo na to obdobje; ima tri pony kolesa, kasete z otroškimi pravljicami, ki jih digitalizira, več kot 60 slikanic s podobami Jelke Reichman in vsaj 250 izvodov revije Ciciban.
Letošnji Znanstival je že enajsti povrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. En od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje. Foto: Iztok Konc
Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana oktobra lani opravljena ponovna obširna raziskava - Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide - s katero so želeli preveriti stanje na o neupravičenem parkiranju na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. Prispevek Petre Medved.
Že 13. leto zapored sta Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije pripravila Mednarodni festival »Igraj se z mano«. Festival skozi igro in druženje spodbuja socialno integracijo oziroma inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. Živahnemu dogajanju na Kongresnem trgu v Ljubljani se je pridružila tudi Petra Medved.
Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov, saj imajo bolniki različne znake in simptome. Je pa včasih tudi nevidna očem, zato letošnji svetovni dan MS poteka pod ključnikom #mojanevidnaMS.
V Hiši Ljubhospica se bo danes, ob 13.uri, začel strokovni dogodek na katerem želijo predstaviti zdravstveno problematiko in izzive v paliativni oskrbi, ki jo dajejo brezplačno v edinem stacionarnem hospicu v Sloveniji ljudem z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in njihovim svojcem. Organizirali bodo tudi predavanja v prizadevanju za bolj kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Petra Medved je pred mikrofon povabila vodjo Hiše Ljubhospica Tatjano Fink. Foto: Domen Grögl.
Na Fakulteti za družbene vede se je danes odvila obširna konferenca o tem, kako odpraviti prekarnost – problemu, za katerega se je pred leti zdelo, da izhaja iz gospodarske krize in se bo ob konjunkturi povečini razrešil, pa se ni. Na vplive prekarnosti so opozorili predstavniki fakultet, raziskovalci, inšpektor, civilna družba in tudi politiki – namreč najnovejše raziskave nedvoumno potrjujejo, da negotove oblike dela pomenijo nižjo produktivnost in s tem vplivajo na gospodarsko rast, pa tudi na zdravstveno blagajno, rodnost in nasploh na družbo kot celoto
Neveljaven email naslov
