Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
Sabrina Mulec se je o skrivnostih kraškega podzemlja in ne nazadnje tudi o tem, kam gredo ribe, ko presahne Cerkniško jezero, pogovarjala z jamarjem-raziskovalcem in geografom Matejem Kržičem.
V četrtkovo jutranjo rubriko "po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Marko Škrlj in najprej odpeljal na razstavo starih listin v cerkniško knjižnico nato pa tudi v Občino Dobrepolje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?
Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.
Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.
V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Neveljaven email naslov
