Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Kako se je dopustovalo v Jugoslaviji in kakšna je bila pot na morje nekoč
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O svojih spominih na dopustovanje in predvsem o potovanju na morje nekoč so v nedeljskem jutru spregovorili poslušalci, svoje ugotovitve pa je predstavila tudi kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik. Zgodovinarka, ki je pred dvema letoma pripravila fotografsko razstavo »Lep pozdrav, saj veš čigav …« pritrjuje, da se ljudje teh poti vedno radi spominjajo, čeprav niso minile brez zapletov.
“To je bil poseben dogodek, vsi so se ga veselili in načrtovali vnaprej … Do zadnjega kotička napolnjeni avtomobili, ki so bili precej drugačni od današnjih in so radi “zakuhali”, počene gume, avtocest ni bilo, trajekti so vozili bolj poredko … Potovalni čas je bil precej daljši kot danes, tudi zastoji so bili že takrat, večkrat se je bilo treba tudi ustaviti in pomalicati …”
Zato so bile nepogrešljive hladilne torbe, v njih pa sendviči in ocvrt piščanec, kot se spominja ena od anketirank. Že doma so pripravili tudi polnjene paprike, ki so prišle na letovanju zelo prav, saj jih je bilo treba le pogreti. Še bolj “praktični” so bili pri Nevenki iz Radeč, saj so s seboj na taborjenje ob morju in pozneje celo na jadranje odpeljali tudi žive kokoši, da so imeli vedno pri roki sveža jajca in meso. Katja in Peter iz Ljubljane sta na morje potovala v predelanih tovornjakih, Danica iz Velenja v legendarni “bolhci”, Jože iz Savinjske doline pa v sposojeni in močno pregreti “katrci”. Družina Olge z Iga si ni upala ustaviti, da ne bi avto “crknil”, pa tudi sicer so bila dopustovanja prav poseben čas, ki je prinesel številne zanimive dogodivščine: Marija iz okolice Maribora se je borila z “morskimi psi”, Ivan iz Češnjic pa s klopi. Podrobnosti v posnetku …
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.
Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.
Neveljaven email naslov
