Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa ob 75. obletnici spomina na genocid Romov obiskala Krakov in Auschwitz
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s preživelimi. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi.
»Ko so me zajeli, sem bil star 11 let. Bilo je nečloveško – ustaši so mi tam pobili kar 34 sorodnikov, znancev. Med njimi je bila tudi moja sestra. To koncentracijsko taborišče je prostor, na katerem je umrlo ogromno ljudi, žalostno pa je, da se to v državah nekdanje Jugoslavije danes pozablja, ponekod celo zanika. Hvaležen sem, da me je iz taborišča rešil Hrvat, prijatelj družine, Enver Hatić, ki je nato zame skrbel kot za sina. Pozneje so mu, ker je bil musliman, ustaši vzeli hišo.«
»Borite se proti anticiganizmu, ki je v družbi prisoten še danes,« je poudaril. O tem problemu je govorilo veliko Romov, ki ne morejo dobiti služb, ker so Romi oz. se vsak dan srečujejo s predsodki. Kakšno je danes razpoloženje na sploh v Evropi, je med svojim govorom slikovito opisal tudi direktor muzeja Auschwitz-Birkenau, doktor Piotr Mateusz Andrzej Cywiński.
»Spomin je ključ do razumevanja preteklosti in grajenja prihodnosti. Za prihodnost pa nas lahko skrbi, saj ni normalno, da je manjšina v Evropi ustrahovana samo zato, ker je, kar je. Katera koli manjšina. To ni naša Evropa! V zadnjem letu je moja ustanova doživela veliko vulgarnih, sovražnih groženj in lažnih novic. Judovska skupnost je ena izmed najbolj ponižanih skupnosti v Evropi.«
Glavno sporočilo “Nikoli več!” se žal danes, ko v Evropi vse pogosteje poslušamo o sovražnem govoru, rasizmu in teptanju človekovih pravic, sliši samo kot medel klic, ne pa trdno zavezujoč sklep. Tudi preživeli so poudarili, da jih je današnjega stanja v Evropi strah in da mir ni samoumeven, ampak da se je zanj treba boriti.
Ostale reportaže, pogovore in javljanja s Poljske lahko slišite v oddaji Prvi na obisku.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa ob 75. obletnici spomina na genocid Romov obiskala Krakov in Auschwitz
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s preživelimi. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi.
»Ko so me zajeli, sem bil star 11 let. Bilo je nečloveško – ustaši so mi tam pobili kar 34 sorodnikov, znancev. Med njimi je bila tudi moja sestra. To koncentracijsko taborišče je prostor, na katerem je umrlo ogromno ljudi, žalostno pa je, da se to v državah nekdanje Jugoslavije danes pozablja, ponekod celo zanika. Hvaležen sem, da me je iz taborišča rešil Hrvat, prijatelj družine, Enver Hatić, ki je nato zame skrbel kot za sina. Pozneje so mu, ker je bil musliman, ustaši vzeli hišo.«
»Borite se proti anticiganizmu, ki je v družbi prisoten še danes,« je poudaril. O tem problemu je govorilo veliko Romov, ki ne morejo dobiti služb, ker so Romi oz. se vsak dan srečujejo s predsodki. Kakšno je danes razpoloženje na sploh v Evropi, je med svojim govorom slikovito opisal tudi direktor muzeja Auschwitz-Birkenau, doktor Piotr Mateusz Andrzej Cywiński.
»Spomin je ključ do razumevanja preteklosti in grajenja prihodnosti. Za prihodnost pa nas lahko skrbi, saj ni normalno, da je manjšina v Evropi ustrahovana samo zato, ker je, kar je. Katera koli manjšina. To ni naša Evropa! V zadnjem letu je moja ustanova doživela veliko vulgarnih, sovražnih groženj in lažnih novic. Judovska skupnost je ena izmed najbolj ponižanih skupnosti v Evropi.«
Glavno sporočilo “Nikoli več!” se žal danes, ko v Evropi vse pogosteje poslušamo o sovražnem govoru, rasizmu in teptanju človekovih pravic, sliši samo kot medel klic, ne pa trdno zavezujoč sklep. Tudi preživeli so poudarili, da jih je današnjega stanja v Evropi strah in da mir ni samoumeven, ampak da se je zanj treba boriti.
Ostale reportaže, pogovore in javljanja s Poljske lahko slišite v oddaji Prvi na obisku.
25 let Slovenije: 26.12.1990, prenos zasedanja slovenske skupščine na Radiu Slovenija, komentator Marjan Rogelj.
25 let Slovenije: Radio Koper, 21.12.1990, o pripravah na plebiscit in voščilo Lojzeta Peterleta, predsednika slovenske vlade.
25 let Slovenije: 24.12.1990, pogovor novinarja Radia Koper (Tomo Šajn) s planincem Jankom Muho o plebiscitu, vzdušju.
Po sobotnem prometnem kolapsu na Štajerskem je na vprašanja Borisa Žgajnarja odgovarjal Ulrich Zorin z Darsa.
Pred 25 leti so se volivke in volivci odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 23. decembra 1990, na dan plebiscita, je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, glasovalo ZA slovensko samostojnost. V teh dneh tudi na Valu 202 obujamo spomine, opisujemoi razmere, v katerih smo živeli pred 25 leti, jih primerjamo z današnjimi … in se sprašujemo, kakšna bo Slovenija čez 25 let.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990. Za uvod smo se o zgodovinskih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na odločitev za samostojno Slovenijo, pogovarjali z zgodovinarjem dr. Zdenkom Čepičem.
Ko je Organizacija združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003, ni nihče slutil, da bo ta dan doživel toliko uspešnih ponovitev. Tudi Planinska zveza Slovenije se leto za letom na ta dan odziva z različnim spektrom prireditev, ki vsako leto zajemajo vedno več planinskih društev ter nagovarjajo širšo planinsko javnost. Minulo leto so tako ta decembrski dan posvetili gorskemu kmetijstvu, leto poprej so o gorah razmišljali kot o ključu do trajnostne prihodnosti. Mednarodni dan gora vsako leto obeležujejo kot priložnost za osveščanje, priložnost za pozitivne spremembe v gorskem svetu, priložnost za čim pristnejše sožitje z naravo in odnosom do nje, priložnost za zavestno ohranjanje naravne in kulturne dediščine, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. Letos je mednarodni dan gora potekal pod skupnim naslovom 'Beremo gore'. Odziv v Sloveniji je bil izjemen, 11. decembra je potekalo le nekaj manj kot 50 prireditev na to temo.
Družine z otroki s posebnimi potrebami so poslale na Ministrstvo za delo in družino, na Ministrstvo za šolstvo, Uradu varuhinje človekovih pravic in drugim institucijam, ki skrbijo za obravnavo njihovih otrok, zahtevo po poenotenju sistema pomoči, poenotenju in poenostavitvi zakonodaje in po ukinitvi nepotrebne birokracije, ki preobremenjenim staršem še otežuje skrb za svoje otroke s posebnimi potrebami. Kako izgleda življenje družine z otrokom, ki ima posebne potrebe, je Cirili Štuber povedala Jasna Furman, mama petletnega Marka, ki ima cerebralno paralizo.
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
V Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti nevarnim nalezljivim boleznim, kot so denimo davica, rdečke ali otroška paraliza, zagotavlja visoko precepljenost prebivalstva, ki se še giblje okoli priporočenih 95 odstotkov. Vseeno je v zadnjem času zaznati rahel upad. Mnogo slabše pa je stanje pri boleznih, kjer je cepljenje zgolj priporočeno. Na evropskem repu smo tudi pri precepljenosti zdravstvenega osebja. Predstavniki stroke so na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub, opozorili predvsem na pomen ozaveščanja najširše javnosti o koristih, ki jih cepljenje prinaša. Foto: Public Photos Domain
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov