Ob vrhuncu sezone smo na Kredarico poklicali oskrbnika Triglavske koče Hermana Uraniča.

Herman Uranič, oskrbnik Triglavske koče na Kredarici, o višku sezone na Triglavu

Triglavska koča na Kredarici je bila postavljena na današnji dan leta 1896, na zemlji, ki jo je kupil Jakob Aljaž. Kočo četrto leto upravlja Herman Uranič, ki pravi, da je na Kredarici v teh dneh precejšnja gneča:

»Včeraj smo bili skoraj polni, te naslednje dni med prazniki pa bomo tudi. Mi včasih pravimo, da je to železniška ali avtobusna postaja, kot v Ljubljani. Toliko ljudi se obrne na dan.«

Poleg oskrbnika za kočo skrbi še deset ljudi. »Dela je za cel dan,« pove Uranič. Koča je odprta med junijem in oktobrom. Zaposleni zaradi težavne, zamudne poti do koče na 2515 metrih nadmorske višine bivajo na Kredarici. V štirih mesecih le redko najdejo čas, da za nekaj dni odidejo domov. Pijačo, hrano, plin v kočo enkrat na teden dostavlja helikopter. Takrat pripelje za 5, 6 ton robe. S tem in prihodi planincev pa so seveda povezane smeti. Zanimalo nas je, kako je z okoljsko osveščenostjo obiskovalcev:

»Tisti res pravi planinci to upoštevajo, sicer pa je 80 % ljudi neosveščenih. Še vedno puščajo smeti. Mi poskušamo omejiti porabo, da bi imeli čim manj embalaže. Voda je v velikih posodah, v balonih, da si ljudje točijo v lastne steklenice. Letos smo uvedli tudi točeno pivo, da je čim manj pločevink. Pomembo se nam zdi tudi, da planinci s seboj prinesejo svoje rjuhe, saj jih bomo počasi ukinili.«

Herman Uranič opozarja še na primerno pripravljenost za pot v gore, povedal pa nam je tudi, da mu ne uspe velikokrat do vrha Triglava: »Da vam povem po pravici povem. V štirih letih sem bil enkrat na Triglavu. Prej sem bil večkrat, zdaj mi pa ne uspe.«