»Ni mi vseeno, kaj bom pustila našim zanamcem,« na kratko o svojih razlogih, zakaj raje potuje z vlakom oziroma avtobusom kot z letalom, Marija Krebelj. Marija sicer pove, da imajo ljudje pogosto stereotipno predstavo, da je avtobusni prevoz neudoben. Mislijo, da jim vzame neprimerno več časa: »Ja, avtobus ti vzame 16 ur, a tudi za letalo je treba priti do Benetk, tam čakati, se vkrcati … Razlike včasih niso tako ogromne. Zdaj sem šla v Francijo, stopila v Ljubljani gor in izstopila v Franciji. Kupila sem zgolj eno povratno karto.« Na Švedskem že poteka t.i. gibanje »Flight shame« oz. »Flygskam«, kjer je letenje vedno manj sprejemljivo, razloži Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji. Doda, da je na Švedskem zaradi velikosti države seveda veliko notranjih letov, tega v Sloveniji ni. Na Švedsko občasno službeno potuje z vlakom. O še nekaterih primerih dobre prakse: »Občine v južnem delu Švedske zaposlenim ne plačujejo več letov v Stockholm. Plačajo jim pot z vlakom, če gredo z letalom, si morajo prevoz plačati sami.« Več TIna Lamovšek.

Kako težko je biti trajnostni turist dandanes?

»Ni mi vseeno, kaj bom pustila našim zanamcem,« pove na kratko o svojih razlogih, zakaj raje potuje z vlakom oziroma avtobusom kot z letalom Marija Krebelj. Pove, da imajo ljudje pogosto stereotipno predstavo, da je avtobusni prevoz neudoben. Mislijo, da jim vzame neprimerno več časa: »Ja, avtobus ti vzame 16 ur, a tudi za letalo je treba priti do Benetk, tam čakati, se vkrcati … Razlika včasih ni tako ogromna. Zdaj sem šla v Francijo, stopila v Ljubljani gor in izstopila v Franciji. Kupila sem samo eno povratno karto.«

Na Švedskem že poteka t. i. gibanje »Flight shame« oz. »Flygskam«, kjer je letenje vedno manj sprejemljivo, razloži Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji. Doda, da je na Švedskem zaradi velikosti države seveda veliko notranjih letov, tega v Sloveniji ni. Na Švedsko občasno službeno potuje z vlakom. O še nekaterih primerih dobre prakse: »Občine v južnem delu Švedske zaposlenim ne plačujejo več letov v Stockholm. Plačajo jim pot z vlakom, če gredo z letalom, pa si morajo prevoz plačati sami.«

V nekaterih državah, kot sta že omenjena Švedska ali Velika Britanija, poteka kampanja, pri kateri se ljudje kolektivno zavežejo, da – vsaj za začetek – v letu 2020 ne bodo potovali z letalom.

Pojavljajo se tudi druge ideje. Katja Huš, Greenpeace Slovenija, izpostavi t. i. »climate perks«, kjer delodajalci zaposlenim nudijo dodatne (plačane) potovalne dni, če se odločijo za trajnostni način potovanja. »S tem se nagovarja predvsem časovni vidik problema (za daljše povezave, tudi znotraj EU),« pojasni.

S katerimi tremi težavami se srečujejo znotraj EU tisti, ki želijo potovati z javnim prevoznim sredstvom, pa v prispevku.