Cena bi dosegla vsaj 5 milijard evrov

S tem, ko je premier Marjan Šarec izrazil jasno podporo izgradnji drugega bloka nuklearke v Krškem, ta si bo najverjetneje našel tudi pot v prihajajoči energetsko-podnebni načrt, se Slovenija vpisuje med države, ki bi fosilna goriva nadomestile z jedrsko tehnologijo. A pri tem ostajajo številna odprta vprašanja. Tu so jedrski odpadki, s katerimi bomo obremenili prihodnje generacije, tu je cena takega projekta, ki bo več kot trikrat višja od Teša 6. A po drugi strani poraba elektrike narašča, na vprašanje, kaj bo nadomestilo Termoelektrarno Šoštanj in prvi blok nuklearke, pa si moramo odgovoriti čim prej. Iztok Tiselj z Inštituta Jožefa Stefana takole opiše možno časovnico izgradnje:

»Če se danes odločimo za klasično tehnologijo, bo vzelo kakih 15 let. Ampak več kot pol časa ne bomo gradili. Dve stvari sta še bolj zamudni. Najprej je treba pripraviti par sto ljudi, jih izobraziti. Traja pet, deset let, da vzgojiš inženirja, ki bo vedel, kakšno tehnologijo je nekdo prinesel. Potem je pri nas zelo komplicirano umeščanje tako velikih objektov v prostor. Torej papirologija, zakonodaja bo tudi trajale dlje kot sama gradnja. Dobrih pet let bo pa poteklo od takrat, ko bomo začeli kopati luknjo in zalili prvi beton pa do proizvodnje elektrike. To je dolga doba, v tem času bomo šli trikrat na volitve, to so štirje mandati profesionalnih politikov.«

Takole pa o jedrskih odpadkih:

»Osebno nimam nobene slabe vesti, seveda so določeno breme za prihodnje generacije. Ampak jih je malo, so varno zapakirani, brez težav lahko stoletje ali dve počakajo, da najdemo kakšno rešitev. Morda bo znanstveni preboj omogočil, da to ne bodo več odpadki, ampak jih bomo koristno uporabili.«