Stereotip št. 1: Zbiralec gramofonskih plošč je moški 50+

Gramofonske plošče, okroglo-ploščate oblike, večinoma črne barve izdelane iz polivinilklorida, od koder so tudi dobile sopomenko vinilna plošča ali »vinilka«, so bile najbolj priljubljene v 20. stoletju. A to še ne pomeni, da danes niso več v modi. Nasprotno.

Zvone Tomac, glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija priznava, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, vinilke so se “upokojile”, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe.

Vinilke pa so za romantike in tiste, ki glasbo zares poslušajo, kar pa je dandanes redkost, saj glasba večinoma služi kot kulisa.

Maja Šetinc pripada mlajši generaciji, saj se je rodila takrat, ko so bile gramofonske plošče že v navideznem zatonu. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je naredila magistrsko delo z naslovom »VINILIADA:ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ«, del naloge je tudi istoimenski dokumentarec, ki obravnava fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi.

Podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot polovica kupcev gramofonskih plošč mlajših od 30 let, delež žensk pa je skoraj enak deležu moške populacije.

V Mariboru je pred petimi leti nastala Gramofonoteka: poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko izobraževalna glasbena postojanka. Njen soustanovitelj Domen Kozole, vabi vse, ki bi radi predstavili svojo glasbeno zbirko.

V poslušalnici se posedemo okoli gramofona, med poslušanjem glasbe si ogledamo ovitke plošč, sledi nagovor skrbnika izbranih vinilk, nato pa izmenjamo vtise o slišanem. Je pa kar težko v današnjem času od ljudi zahtevati, da so eno uro tiho in osredotočeni na glasbo.

Tomaž Domicelj, kantavtor, ki se je podpisal pod številne uspešnice, ki so tako rekoč ponarodele, že od prve žepnine naprej strastno zbira plošče: najprej vinilke, nato je prišel CD format, ki pa ni odpihnil vinilk iz njegove zbirke. Po njegovem mnenju je bila nekoč, ko so kraljevale vinilke, dramaturgija poslušanja glasbe drugačna kot je zdaj v digitalni dobi.

Pri gramofonskih ploščah je bil pomemben tudi čas trajanje tišine med eno in drugo skladbo. Ni bilo vseeno dve, tri ali štiri sekunde, ta premor ni bil namenjen samo temu, da boš z ročko gramofona lažje zadel začetek, ampak je pomenil mentalni prehod od ene k drugi skladbi.

Peter Baroš filozof in sociolog kulture, član zasedbe Zaklonišče prepeva in generalni sekretar Slovenskega glasbeno informacijskega centra, pravi, da je danes CD plošča ali zgoščenka večji artefakt kot vinilka.

Prav digitalizirani svet je sprožil potrebo po večji “otipljivosti” glasbe, vinilka se še najlažje ogiba tistemu čemur pravimo piratstvo in na nek način rešujejo fonogramsko industrijo.