Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stereotip št. 1: Zbiralec gramofonskih plošč je moški 50+
Gramofonske plošče, okroglo-ploščate oblike, večinoma črne barve izdelane iz polivinilklorida, od koder so tudi dobile sopomenko vinilna plošča ali »vinilka«, so bile najbolj priljubljene v 20. stoletju. A to še ne pomeni, da danes niso več v modi. Nasprotno.
Zvone Tomac, glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija priznava, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, vinilke so se “upokojile”, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe.
Vinilke pa so za romantike in tiste, ki glasbo zares poslušajo, kar pa je dandanes redkost, saj glasba večinoma služi kot kulisa.
Maja Šetinc pripada mlajši generaciji, saj se je rodila takrat, ko so bile gramofonske plošče že v navideznem zatonu. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je naredila magistrsko delo z naslovom »VINILIADA:ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ«, del naloge je tudi istoimenski dokumentarec, ki obravnava fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi.
Podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot polovica kupcev gramofonskih plošč mlajših od 30 let, delež žensk pa je skoraj enak deležu moške populacije.
V Mariboru je pred petimi leti nastala Gramofonoteka: poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko izobraževalna glasbena postojanka. Njen soustanovitelj Domen Kozole, vabi vse, ki bi radi predstavili svojo glasbeno zbirko.
V poslušalnici se posedemo okoli gramofona, med poslušanjem glasbe si ogledamo ovitke plošč, sledi nagovor skrbnika izbranih vinilk, nato pa izmenjamo vtise o slišanem. Je pa kar težko v današnjem času od ljudi zahtevati, da so eno uro tiho in osredotočeni na glasbo.
Tomaž Domicelj, kantavtor, ki se je podpisal pod številne uspešnice, ki so tako rekoč ponarodele, že od prve žepnine naprej strastno zbira plošče: najprej vinilke, nato je prišel CD format, ki pa ni odpihnil vinilk iz njegove zbirke. Po njegovem mnenju je bila nekoč, ko so kraljevale vinilke, dramaturgija poslušanja glasbe drugačna kot je zdaj v digitalni dobi.
Pri gramofonskih ploščah je bil pomemben tudi čas trajanje tišine med eno in drugo skladbo. Ni bilo vseeno dve, tri ali štiri sekunde, ta premor ni bil namenjen samo temu, da boš z ročko gramofona lažje zadel začetek, ampak je pomenil mentalni prehod od ene k drugi skladbi.
Peter Baroš filozof in sociolog kulture, član zasedbe Zaklonišče prepeva in generalni sekretar Slovenskega glasbeno informacijskega centra, pravi, da je danes CD plošča ali zgoščenka večji artefakt kot vinilka.
Prav digitalizirani svet je sprožil potrebo po večji “otipljivosti” glasbe, vinilka se še najlažje ogiba tistemu čemur pravimo piratstvo in na nek način rešujejo fonogramsko industrijo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stereotip št. 1: Zbiralec gramofonskih plošč je moški 50+
Gramofonske plošče, okroglo-ploščate oblike, večinoma črne barve izdelane iz polivinilklorida, od koder so tudi dobile sopomenko vinilna plošča ali »vinilka«, so bile najbolj priljubljene v 20. stoletju. A to še ne pomeni, da danes niso več v modi. Nasprotno.
Zvone Tomac, glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija priznava, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, vinilke so se “upokojile”, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe.
Vinilke pa so za romantike in tiste, ki glasbo zares poslušajo, kar pa je dandanes redkost, saj glasba večinoma služi kot kulisa.
Maja Šetinc pripada mlajši generaciji, saj se je rodila takrat, ko so bile gramofonske plošče že v navideznem zatonu. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je naredila magistrsko delo z naslovom »VINILIADA:ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ«, del naloge je tudi istoimenski dokumentarec, ki obravnava fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi.
Podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot polovica kupcev gramofonskih plošč mlajših od 30 let, delež žensk pa je skoraj enak deležu moške populacije.
V Mariboru je pred petimi leti nastala Gramofonoteka: poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko izobraževalna glasbena postojanka. Njen soustanovitelj Domen Kozole, vabi vse, ki bi radi predstavili svojo glasbeno zbirko.
V poslušalnici se posedemo okoli gramofona, med poslušanjem glasbe si ogledamo ovitke plošč, sledi nagovor skrbnika izbranih vinilk, nato pa izmenjamo vtise o slišanem. Je pa kar težko v današnjem času od ljudi zahtevati, da so eno uro tiho in osredotočeni na glasbo.
Tomaž Domicelj, kantavtor, ki se je podpisal pod številne uspešnice, ki so tako rekoč ponarodele, že od prve žepnine naprej strastno zbira plošče: najprej vinilke, nato je prišel CD format, ki pa ni odpihnil vinilk iz njegove zbirke. Po njegovem mnenju je bila nekoč, ko so kraljevale vinilke, dramaturgija poslušanja glasbe drugačna kot je zdaj v digitalni dobi.
Pri gramofonskih ploščah je bil pomemben tudi čas trajanje tišine med eno in drugo skladbo. Ni bilo vseeno dve, tri ali štiri sekunde, ta premor ni bil namenjen samo temu, da boš z ročko gramofona lažje zadel začetek, ampak je pomenil mentalni prehod od ene k drugi skladbi.
Peter Baroš filozof in sociolog kulture, član zasedbe Zaklonišče prepeva in generalni sekretar Slovenskega glasbeno informacijskega centra, pravi, da je danes CD plošča ali zgoščenka večji artefakt kot vinilka.
Prav digitalizirani svet je sprožil potrebo po večji “otipljivosti” glasbe, vinilka se še najlažje ogiba tistemu čemur pravimo piratstvo in na nek način rešujejo fonogramsko industrijo.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Neveljaven email naslov