Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - netopirji

27.08.2019


Od več kot 1400 opisanih vrst netopirjev se le tri prehranjujejo s krvjo. In še to ne primarno s človeško.

Že Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo netopir razlaga kot »miši podoben sesalec, ki je sposoben letati«. Drugo drži, prvo pa niti ne. Leteče podgane, ki pijejo kri, so napadalni, slepi in se zapletajo v lase. Nič od naštetega ne drži. Sploh zadnjo trditev ovrže t.i. eholokacija, poseben sistem, ki ga netopirji uporabljajo in deluje kot sonar. Z oddajanjem visokofrekvenčnih tonov ter poslušanjem njihovega odboja od ovir, lahko nočni letalci zaznajo tudi kot las tanko oviro – in zato se netopir ne bo zapletel v lase. Se pa včasih tako zdi, saj so izjemno hitri. Med lovom dosegajo tudi hitrost več kot 60 km/h.

Netopirji imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju dinamičnega ravnovesja v naravi. Če jih ne bi bilo, bi se lahko poslovili od banan, avokada, manga in tequile (oprašujejo tudi agave). Sicer pa imajo zelo zanimivo socialno strukturo, razlaga Simon Zidar s Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev:

Zanimivo je, da imajo vampirski netopirji poudarjeno altruistično vedenje – če se kdo v koloniji netopirjev ni najdel, dobi od drugega.

Najmanjša vrsta netopirja, ki živi v Sloveniji, tehta kot vrečka sladkorja, ki jo dobimo ob kavi (5 gramov), razpon prhuti tistih največjih pa je lahko tudi več kot 45 centimetrov.


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - netopirji

27.08.2019


Od več kot 1400 opisanih vrst netopirjev se le tri prehranjujejo s krvjo. In še to ne primarno s človeško.

Že Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo netopir razlaga kot »miši podoben sesalec, ki je sposoben letati«. Drugo drži, prvo pa niti ne. Leteče podgane, ki pijejo kri, so napadalni, slepi in se zapletajo v lase. Nič od naštetega ne drži. Sploh zadnjo trditev ovrže t.i. eholokacija, poseben sistem, ki ga netopirji uporabljajo in deluje kot sonar. Z oddajanjem visokofrekvenčnih tonov ter poslušanjem njihovega odboja od ovir, lahko nočni letalci zaznajo tudi kot las tanko oviro – in zato se netopir ne bo zapletel v lase. Se pa včasih tako zdi, saj so izjemno hitri. Med lovom dosegajo tudi hitrost več kot 60 km/h.

Netopirji imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju dinamičnega ravnovesja v naravi. Če jih ne bi bilo, bi se lahko poslovili od banan, avokada, manga in tequile (oprašujejo tudi agave). Sicer pa imajo zelo zanimivo socialno strukturo, razlaga Simon Zidar s Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev:

Zanimivo je, da imajo vampirski netopirji poudarjeno altruistično vedenje – če se kdo v koloniji netopirjev ni najdel, dobi od drugega.

Najmanjša vrsta netopirja, ki živi v Sloveniji, tehta kot vrečka sladkorja, ki jo dobimo ob kavi (5 gramov), razpon prhuti tistih največjih pa je lahko tudi več kot 45 centimetrov.


06.08.2023

Pogovor z županom Luč Klavdijem Strmčnikom

Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.


05.08.2023

EU: Slovenija v nesreči ni sama

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.


05.08.2023

Iz Solčave preko Avstrije nazaj v Slovenijo v treh urah

»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.


05.08.2023

Vlada se strinja s pobudo jutrišnjega odprtja trgovin

Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.


05.08.2023

»Za spopadanje s posledicami hude ujme je nujna enotnost«.

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.


04.08.2023

Stanje v Komendi ostaja težko

Izjava poveljnika Gasilske zveze Komenda Romana Kancilje


05.08.2023

Meteorolog Branko Gregoričič: »Vreme se počasi umirja, kljub temu bo danes in tudi pomoči marsikje še vedno deževalo.«

Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.


05.08.2023

Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS: Pomembno je vedeti, da nismo sami

Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.


05.08.2023

Na Koroškem se razmere ne umirjajo, na Prevaljah znova prožili sireno

»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.


05.08.2023

Loče so trenutno najbolj poplavljen kraj v občini Brežice

»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.


04.08.2023

Letalski promet zaenkrat poteka nemoteno

Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.


04.08.2023

Vse ekipe Civilne zaščite so na terenu in opreme je dovolj

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.


04.08.2023

Poljanska in Sevška dolina sta odrezani od sveta, poroča dopisnica Aljana Jocif

O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.


04.08.2023

Razmere v Bohinju se trenutno umirjajo, so pa še zmeraj resne

Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.


04.08.2023

Na Idrijskem največ težav povzročajo plazovi

Poroča poveljnik idrijskih gasilcev Boštjan Brelih.


04.08.2023

Tudi gorski reševalci so udeleženi v reševanje na Tolminskem

Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.


04.08.2023

Najhuje je na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini

Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.


04.08.2023

Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec: "Ljudje naj na pomoč počakajo mirno!"

V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.


04.08.2023

Okrnjen je tudi železniški promet

O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.


03.08.2023

Študentske živilske inovacije s trajnostno komponento

Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.


Stran 31 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov