Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od obmetavanja s paradižniki, metanja motorne žage, skakanja čez dojenčke do tekmovanja v izvirnosti zamrznjenih pričesk
“Slovenija velja za državo z največ festivali na prebivalca na svetu” smo te dni lahko zasledili v medijih. Med njimi so festivali, ki imajo bogato tradicijo, so pa tudi festivali, ki so najbrž nastali iz bolj šaljivih vzgibov. A z razlogom. Dr. Miha Kozorog je docent za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelavec ZRC SAZU. Je avtor znanstvenega članka z naslovom Etnološki in antropološki pogled na javne prireditve v Sloveniji, ki se začne z vprašanjem: katere dogodke velja upoštevati kot “javne prireditve”? Kakšen odgovor je torej našel? Pomenski vidik besede festival je v različnih jezikih drugačen. V romanskih jezikih je pomen širši in vključuje zasebna slavja, praznovanja in slavja religijskih skupnosti. V slovenskem jeziku pa gre za modernejše prireditve, za dogodke, kjer so predstavljeni dosežki na izbranem področju. In da je prireditev javna, pomeni, da je načeloma dostopna vsem in je tudi medijsko podprta. Festivali pa niso zgolj veselje in radost, so tudi element povezovanja. Kakšne posebnosti imajo festivali na Slovenskem? Kaj jih združuje?
“Posebnost slovenskih festivalov je vključevanje krajinskih elementov v festivalsko produkcijo. Poleg vsebine je pomembna lokacija – številni festivali v Sloveniji se namreč dogajajo ob vodi, v naravnem okolju.”
Element počutja je zelo pomemben tudi zato, ker se je razvoj festivalov premaknil iz festivalske vsebine na obiskovalca festivala, pravi etnolog in antropolog dr. Miha Kozorog. Danes je skoraj bolj kot vsebina pomembno doživetje. In tudi zato imamo danes veliko nenavadnih, drugačnih festivalov, ki običajno nastanejo zato, da določen kraj opozori nase. Že pri nas jih ni malo, denimo tekmovanje v metu motorne žage, izrezovanje lesa z motorno žago, vožnja s poniji na Vršič, veliko je tudi dogodkov povezanih s hrano. Zanimivo, hrana je pogosto osrednja tema številnih prireditev: v Španiji se obmetavajo s paradižniki, v Italiji s pomarančami, v angleškem mestu Glouchestershire po strmem hribu lovijo kotaleči se sir, itd.
Andrew Umbrich, lastnik toplic Takhini Hot Pools v Kanadi skupaj z ženo vsako leto organizira precej nenavadno tekmovanje – mednarodno tekmovanje v najbolj domiselni pričeski z zamrznjenimi lasmi.
“Naši termalni vrelci so že skoraj v arktičnem območju, kar pomeni, da imamo res mrzle zime, s temperaturami do –30 stopinj Celzija ali še manj. No, termalna voda ima 42 stopinj. In če se namakate v zunanjih bazenih ter zmočite lase, jih para v mrzlem okolju lahko relativno hitro zamrzne. Leta 2011 se je takratno vodstvo toplic domislilo tekmovanja v zamrznjenih pričeskah. Sprva majhno tekmovanje se je leta 2015 razširilo na družabna omrežja, fotografije so dosegle več milijonov ljudi in takrat smo začeli zares. Povečati smo morali tudi nagradni sklad – od prvotnih 100 kanadskih dolarjev, ki jih je prejel zmagovalec, imamo zdaj denarno nagrado od 700 do 1000 kanadskih dolarjev na kategorijo.”
Kategorije so štiri: najboljša ženska pričeska, najboljša moška pričeska, najboljša skupinska pričeska in najbolj domiselna pričeska. Eden izmed obveznih pogojev za tekmovanje so dovolj nizke temperature, drugi pa, da ima tekmovalec lase. A ne nujno na glavi…
“Štejejo tudi kreacije iz brade. Smo imeli že tekmovalce, ki niso imeli ne brade ne las, pa so uporabili dlake na prsih. Vse je dovoljeno. Drži pa, da imajo največ možnosti za zmago dolgolasci, ker so jim omogočene številne kombinacije.”
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od obmetavanja s paradižniki, metanja motorne žage, skakanja čez dojenčke do tekmovanja v izvirnosti zamrznjenih pričesk
“Slovenija velja za državo z največ festivali na prebivalca na svetu” smo te dni lahko zasledili v medijih. Med njimi so festivali, ki imajo bogato tradicijo, so pa tudi festivali, ki so najbrž nastali iz bolj šaljivih vzgibov. A z razlogom. Dr. Miha Kozorog je docent za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelavec ZRC SAZU. Je avtor znanstvenega članka z naslovom Etnološki in antropološki pogled na javne prireditve v Sloveniji, ki se začne z vprašanjem: katere dogodke velja upoštevati kot “javne prireditve”? Kakšen odgovor je torej našel? Pomenski vidik besede festival je v različnih jezikih drugačen. V romanskih jezikih je pomen širši in vključuje zasebna slavja, praznovanja in slavja religijskih skupnosti. V slovenskem jeziku pa gre za modernejše prireditve, za dogodke, kjer so predstavljeni dosežki na izbranem področju. In da je prireditev javna, pomeni, da je načeloma dostopna vsem in je tudi medijsko podprta. Festivali pa niso zgolj veselje in radost, so tudi element povezovanja. Kakšne posebnosti imajo festivali na Slovenskem? Kaj jih združuje?
“Posebnost slovenskih festivalov je vključevanje krajinskih elementov v festivalsko produkcijo. Poleg vsebine je pomembna lokacija – številni festivali v Sloveniji se namreč dogajajo ob vodi, v naravnem okolju.”
Element počutja je zelo pomemben tudi zato, ker se je razvoj festivalov premaknil iz festivalske vsebine na obiskovalca festivala, pravi etnolog in antropolog dr. Miha Kozorog. Danes je skoraj bolj kot vsebina pomembno doživetje. In tudi zato imamo danes veliko nenavadnih, drugačnih festivalov, ki običajno nastanejo zato, da določen kraj opozori nase. Že pri nas jih ni malo, denimo tekmovanje v metu motorne žage, izrezovanje lesa z motorno žago, vožnja s poniji na Vršič, veliko je tudi dogodkov povezanih s hrano. Zanimivo, hrana je pogosto osrednja tema številnih prireditev: v Španiji se obmetavajo s paradižniki, v Italiji s pomarančami, v angleškem mestu Glouchestershire po strmem hribu lovijo kotaleči se sir, itd.
Andrew Umbrich, lastnik toplic Takhini Hot Pools v Kanadi skupaj z ženo vsako leto organizira precej nenavadno tekmovanje – mednarodno tekmovanje v najbolj domiselni pričeski z zamrznjenimi lasmi.
“Naši termalni vrelci so že skoraj v arktičnem območju, kar pomeni, da imamo res mrzle zime, s temperaturami do –30 stopinj Celzija ali še manj. No, termalna voda ima 42 stopinj. In če se namakate v zunanjih bazenih ter zmočite lase, jih para v mrzlem okolju lahko relativno hitro zamrzne. Leta 2011 se je takratno vodstvo toplic domislilo tekmovanja v zamrznjenih pričeskah. Sprva majhno tekmovanje se je leta 2015 razširilo na družabna omrežja, fotografije so dosegle več milijonov ljudi in takrat smo začeli zares. Povečati smo morali tudi nagradni sklad – od prvotnih 100 kanadskih dolarjev, ki jih je prejel zmagovalec, imamo zdaj denarno nagrado od 700 do 1000 kanadskih dolarjev na kategorijo.”
Kategorije so štiri: najboljša ženska pričeska, najboljša moška pričeska, najboljša skupinska pričeska in najbolj domiselna pričeska. Eden izmed obveznih pogojev za tekmovanje so dovolj nizke temperature, drugi pa, da ima tekmovalec lase. A ne nujno na glavi…
“Štejejo tudi kreacije iz brade. Smo imeli že tekmovalce, ki niso imeli ne brade ne las, pa so uporabili dlake na prsih. Vse je dovoljeno. Drži pa, da imajo največ možnosti za zmago dolgolasci, ker so jim omogočene številne kombinacije.”
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
Neveljaven email naslov