Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Število intenzivnih bralcev upada, vse več je deklariranih nebralcev
Na Javni agenciji za knjigo bralno kulturo in navade spremljajo s kontinuirano nacionalno raziskavo Knjiga in bralec, ki so jo letos (po petih letih) spet izvedli. Uradne rezultate bodo predstavili novembra na Slovenskem knjižnem sejmu, za nas pa jih je na kratko povzela direktorica Renata Zamida:
“Okrepilo se je število deklariranih nebralcev, torej tistih, ki ne preberejo nič. Obstaja tudi skupina ljudi, ki o sebi mislijo, da so bralci, hkrati pa odgovorijo, da v zadnjem letu niso prebrali nobene knjige. To je že tako rekoč polovica prebivalstva. Predvsem je skrb vzbujajoče, da upada število intenzivnih bralcev – tistih, ki preberejo več kot 20 knjig v letu in so tudi tradicionalno najbolj intenzivni kupci, zato tudi pada prodaja knjig.”
Porasla je tudi uporaba angleščine – več kot 80 odstotkov mladih v starostni skupini od 18 do 25 let je takih, ki berejo tudi v angleščini, kar vpliva na raven slovenščine pri mladih in v javnem življenju na sploh.
Z Renato Zamido smo se pogovarjali tudi o aktualnih projektih agencije, sogovornica pa je dodala tudi nekaj svojih predlogov za obisk zanimivih evropskih knjigarn. Preverite v posnetku!
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Število intenzivnih bralcev upada, vse več je deklariranih nebralcev
Na Javni agenciji za knjigo bralno kulturo in navade spremljajo s kontinuirano nacionalno raziskavo Knjiga in bralec, ki so jo letos (po petih letih) spet izvedli. Uradne rezultate bodo predstavili novembra na Slovenskem knjižnem sejmu, za nas pa jih je na kratko povzela direktorica Renata Zamida:
“Okrepilo se je število deklariranih nebralcev, torej tistih, ki ne preberejo nič. Obstaja tudi skupina ljudi, ki o sebi mislijo, da so bralci, hkrati pa odgovorijo, da v zadnjem letu niso prebrali nobene knjige. To je že tako rekoč polovica prebivalstva. Predvsem je skrb vzbujajoče, da upada število intenzivnih bralcev – tistih, ki preberejo več kot 20 knjig v letu in so tudi tradicionalno najbolj intenzivni kupci, zato tudi pada prodaja knjig.”
Porasla je tudi uporaba angleščine – več kot 80 odstotkov mladih v starostni skupini od 18 do 25 let je takih, ki berejo tudi v angleščini, kar vpliva na raven slovenščine pri mladih in v javnem življenju na sploh.
Z Renato Zamido smo se pogovarjali tudi o aktualnih projektih agencije, sogovornica pa je dodala tudi nekaj svojih predlogov za obisk zanimivih evropskih knjigarn. Preverite v posnetku!
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov