Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O oznakah na živilih se je Tina Lamovšek pogovarjala z Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko.
Ta teden sta Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator podelila rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v LJ 2019. Izmed 20 ekip jih je 8 prišlo v finale, nagrajene pa so bile 3. Prvo nagrado so za inovativen proces priprave katalizatorjev za boljše in cenejše vodikove gorivne celice prejeli Matija Gatalo, Tomaž Bizjak (oba Kemijski inštitut) in Groga Tancek (Inštitut in akademija za multimedije). 2. nagrada je šla v roke podjetniški ekipi s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani: Martini Durcik, Tihomiru Tomašiču, Luciji Peterlin Mašič, Nacetu Zidarju, Janezu Ilašu, Anamariji Zega, Danijelu Kikelju za odkritje novih protibakterijskih spojin za zdravljenje infekcij z odpornimi bakterijami. Za carpio - ergonomski dodatek/podstavek za zapestje, ki preprečuje nastanek bolezni karpalnega kanala, pa so tretjo nagrado prejeli Primož Erjavec (Ekonomska fakulteta UL), Jan Forsthuber, Amadej Tauses (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL) in Marko Mikša (Ekonomska in Medicinska fakulteta UL). Na Prvem smo se pogovarjali z Lucijo Peterlin Mašič z ljubljanske Fakultete za farmacijo, ki je predstavila problematiko odpornosti bakterij na obstoječa zdravila in rešitev njene podjetniške ekipe.
V nedeljo bomo obeleževali svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni - KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni. Več Marko Rozman.
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature.
Nina Brus se nam je v četrtkovo jutro oglasila iz Idrije in nanizala utrinke s 26. specialne olimpijade Slovenije. Na njej je sodelovalo kar 320 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerili v atletiki, namiznem tenisu in košarki. Športnega vzdušja ni zmotilo niti deževno vreme. Na kratko pa smo predstavili tudi čezmejno sodelovanje in povezovanje pri ohranjanju in raziskovanju dediščine rimskega obrambnega zidu iz 3. stoletja.
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Edina možnost rešitve populacije risa je čim prejšnja doselitev risov iz druge, genetsko bolj pestre populacije. V letih 2017 – 2024 zato v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem poteka mednarodni projekt dolgoročne ohranitve risov z naslovom LIFE Lynx, v okviru katerega bodo iz Slovaške in Romunije k nam preselili najmanj 14 risov. Prvega so danes v Loškem Potoku iz prilagoditvene obore izpustili v naravo. Pred tem pa je moral biti ris Goru od 26. aprila, ko so ga pripeljali iz Romunije, zaprt v prilagoditveni obori.
Delovna in socialna razmerja so pomembna za življenje vsakega posameznika. Tudi na teh dveh področjih nastajajo številni spori, ki jih v Sloveniji že 25 let rešujejo delovna in socialna sodišča. Število sporov in njihova vsebina niha glede na družbene razmere in zakonodajne spremembe. Stalnica so spori v zvezi z denarnimi tožbenimi zahtevki glede plač, nadurnega dela, odpravnin in regresov za letni dopust. Pa tudi spori zaradi prenehanja delovnega razmerja. V zadnjem času je sporov manj, po vsebini pa so pogosti spori v zvezi s prekarnim delom, delom prek agencij, veliko je tudi tožb v zvezi z mobingom.
Ob današnjem evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi bodo po različnih koncih Slovenije potekale aktivnosti na to temo, ena večjih bo gotovo v Ljubljani s simboličnim pohodom za bolnike po možganski kapi, na Prešernovem trgu pa se bo ob 12h pričel kratek kulturni program. Možganska kap sicer v Sloveniji prizadene letno 4000 ljudi. Resnost posledic je odvisna tudi od tega, kako hitro se oskrbi pacienta po možganski kapi; tu šteje vsaka minuta, zato je osveščenost splošne javnosti, kako prepoznati, če koga prizadene možganska kap, še kako pomembna; zapomniti si je treba besedo GROM: -GOVOR – ali lahko oseba govori jasno in razumljivo? – ROKA – ali lahko oseba dvigne roko in jo tam drži? – OBRAZ: Ali se lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot? in MINUTE – če opazite katerega od zgornjih znakov, nemudoma pokličite 112. O svoji izkušnji z možgansko kapjo se je Tini Lamovšek zaupal Dušan Kafol:
Martino Beria prihaja iz Padove in ima po mami slovenske korenine. Stik z naravo je, pravi, izjemno pomemben in priložnosti za to v Sloveniji ne manjka. Zato se je odločil tudi za približno 1000 km dolgo kolesarsko popotovanje po Sloveniji, v okviru katerega želi infomirati o lepotah te dežele, hkrati pa želi dodati projektu tudi ekološki pečat. Pred etapo iz Ljubljane do Kamnika ga je pred radijski mirkofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je v preteklih 6 mesecih v povprečju s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečala že skoraj polovica delodajalcev, v velikih podjetjih pa kar 70 odstotkov. S kadri imajo največ težav v gostinstvu, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Prvi podatek – gostinstvo – gotovo ni spodbuden v luči prihajajočih poletnih mesec, ki predstavljajo vrhunec turistične sezone. Več turistov bi v teoriji pomenilo, da potrebujemo tudi kadrovsko okrepitev v turizmu in gostinstvu, a to že nekaj let ni tako. Slabe plače in delovni pogoji zato marsikoga skorajda prisilijo v iskanje službe, sicer v isti panogi, v tujini. Takšen je tudi primer sogovornika v prispevku Tine Lamovšek.
13. maj 1979 je bil prelomen dan v zgodovini slovenskega alpinizma. Korak, dva, tri… in še poslednji. Do vrha. V Nepalu rečejo gori Sagarmatha, čelo neba, v Tibetu jo imenujejo Čomolungma, mati vesolja. Mount Everest. Tistega 13. maja pred 40-imi leti sta na vrhu stala Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. O tem zgodovinskem dnevu sta se pogovarjala Jure K. Čokl in Lucija Fatur.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Obiskali smo soteski Predoselj v Kamniški Bistrici in Pekel pri Borovnici. Geograf pa nam je razložil, kako so soteske nastale, se skozi čas spreminjale in se še bodo ter kakšna je razlika med kanjonom, koriti, vintgarjem in grapo.
Jan Gerlach iz Wikimedije se je o prihodnosti interneta pogovarjal z Urško Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ponudba v prehranskih avtomatih slovenskih fakultet je slaba tako glede pestrosti kot tudi kakovosti živil. Pestrost in kakovost ponudbe v avtomatih so pri ZPS preverjali leta 2016 in 2018 in ugotovili, da v avtomatih prevladujejo sladke pijače, ter mastna in sladka ter energijsko prebogata hrana. Skupaj s študenti Univerze na Primorskem so pripravili zahteve, ki naj bi jih ob naslednjih razpisih morali upoštevali ponudniki hrane v avtomatih na fakultetah. Kot je povedala Anja Zupan z Zveze potrošnikov Slovenije, pričakujejo, da se bo zaradi tega kakovost ponudbe izboljšala že ob naslednjem razpisu, ki bo čez eno leto.
Turški vrhovni volilni svet je razveljavil izide županskih volitev v Carigradu, ki so bile 31. marca. Na njih je zmagal Ekrem Imamoglu iz opozicijske Republikanske ljudske stranke. Na twitterju je objavil, da še ni treba obupati in da se bodo borili naprej in pritožili na odločitev volilnega sveta. Ampak nove volitve bodo v začetku junija. Odločitev o ponovljenih volitvah je v Ankari sprožila proteste, na katerih ljudje sporočajo, da so volitve že dobili in da bi njihov župan Imamoglu že moral voditi najbogatejše turško mesto.
Neveljaven email naslov