Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.
O življenju in delu prve doktorice filozofije
Univerzitetna profesorica Alma Sodnik, rojena leta 1896, je bila filozofinja evropskega formata. Njen filozofski opus obsega sodobne interpretacije Platona in Descartesa, prvenstveno se je ukvarjala s filozofijo umetnosti, njeno izhodišče je bila estetska, doživljajska izkušnja. Skozi objektivno kritičnost, s katero je naslavljala velika imena in avtoritete filozofije, je razvila svojo lastno filozofsko misel. Kot je na začetku simpozija, ki so ga organizirali pri Slovenski matici, poudaril njen učenec, prof. dr. Tine Hribar, je Alma Sodnik živela v času, ki ženski izobrazbi ni bil naklonjen. Pa vendar je s svojo vztrajnostjo postala doktorica znanosti, prva univerzitetna profesorica filozofije in prva dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani. Prof. dr. Olga Markič je pri tem pojasnila, da se je Alma Sodnik lahko udejstvovala v znanstveni sferi tudi zaradi finančno ugodnih sicer zelo tragičnih osebnih življenskih okoliščin. Izpostavila pa je tudi vidik ženske profesorice na oddelku za filozofijo.
“Na svoji poti se je ravno zato, ker je bila ženska, družbeno soočala s težavami. Omenja se koliko časa je preteklo od vložitve habilitacija pa do tega, da je bila dejansko habilitirana.”
Kot je poudarila dr. Ignacija Fridl Jarc, je Alma Sodnik filozofijo razumela predvsem kot pedagoško zavezo.
“Pravzaprav je ta drža Alme Sodnik paradoksalna in v tem je v bistvu tragična figura slovenske filozofije – je profesorica, ki je kot ženska v mnogih pogledih prebijala meje in prekoračevala spolno diferencirano filozofsko zamejenost, obenem pa je sama ostala osrediščena na ta pedagoški kontekst.”
Znano je, da je bila Alma Sodnik pripadnica racionalistične filozofije, raziskovala je zgodovino slovenske filozofije, v svojem poznem obdobju se je posvečala tudi antični filozofiji. Spregledano pa je njeno delo, ki se ukvarja z vprašanjem položaja žensk. Alma Sodnik je v tej mali knjižici, z naslovom Smernice za vzgojo deklet, izdano leta 1924, zelo odločno zagovarjala potrebo po poklicni enakopravnosti žensk in zavračala njihovo tradicionalno družbeno vlogo. Manj znano je tudi dejstvo, da je Alma Sodnik kot docentka kar dvajset let delala brezplačno. Prof. dr. Olga Markič je ob tem še opozorila na podoben položaj mladih znanstvenic danes, ki so večinoma v negotovih, prekarnih delovnih razmerjih.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.
O življenju in delu prve doktorice filozofije
Univerzitetna profesorica Alma Sodnik, rojena leta 1896, je bila filozofinja evropskega formata. Njen filozofski opus obsega sodobne interpretacije Platona in Descartesa, prvenstveno se je ukvarjala s filozofijo umetnosti, njeno izhodišče je bila estetska, doživljajska izkušnja. Skozi objektivno kritičnost, s katero je naslavljala velika imena in avtoritete filozofije, je razvila svojo lastno filozofsko misel. Kot je na začetku simpozija, ki so ga organizirali pri Slovenski matici, poudaril njen učenec, prof. dr. Tine Hribar, je Alma Sodnik živela v času, ki ženski izobrazbi ni bil naklonjen. Pa vendar je s svojo vztrajnostjo postala doktorica znanosti, prva univerzitetna profesorica filozofije in prva dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani. Prof. dr. Olga Markič je pri tem pojasnila, da se je Alma Sodnik lahko udejstvovala v znanstveni sferi tudi zaradi finančno ugodnih sicer zelo tragičnih osebnih življenskih okoliščin. Izpostavila pa je tudi vidik ženske profesorice na oddelku za filozofijo.
“Na svoji poti se je ravno zato, ker je bila ženska, družbeno soočala s težavami. Omenja se koliko časa je preteklo od vložitve habilitacija pa do tega, da je bila dejansko habilitirana.”
Kot je poudarila dr. Ignacija Fridl Jarc, je Alma Sodnik filozofijo razumela predvsem kot pedagoško zavezo.
“Pravzaprav je ta drža Alme Sodnik paradoksalna in v tem je v bistvu tragična figura slovenske filozofije – je profesorica, ki je kot ženska v mnogih pogledih prebijala meje in prekoračevala spolno diferencirano filozofsko zamejenost, obenem pa je sama ostala osrediščena na ta pedagoški kontekst.”
Znano je, da je bila Alma Sodnik pripadnica racionalistične filozofije, raziskovala je zgodovino slovenske filozofije, v svojem poznem obdobju se je posvečala tudi antični filozofiji. Spregledano pa je njeno delo, ki se ukvarja z vprašanjem položaja žensk. Alma Sodnik je v tej mali knjižici, z naslovom Smernice za vzgojo deklet, izdano leta 1924, zelo odločno zagovarjala potrebo po poklicni enakopravnosti žensk in zavračala njihovo tradicionalno družbeno vlogo. Manj znano je tudi dejstvo, da je Alma Sodnik kot docentka kar dvajset let delala brezplačno. Prof. dr. Olga Markič je ob tem še opozorila na podoben položaj mladih znanstvenic danes, ki so večinoma v negotovih, prekarnih delovnih razmerjih.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Neveljaven email naslov