Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Prvi rezultati celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom »Skupaj na poti do zdravja«
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Pilotni program je namenjen vsem bolnikom s krvnimi raki ki so v procesu aktivnega zdravljenja ali pa so že v fazi okrevanja. Program traja šest mesecev in ga sestavljajo trije moduli – program zagotavlja varno okolje, bolniki si okrepijo fizično moč, naučijo si sestaviti uravnotežene obroke, lahko pa spregovorijo tudi o svojih stiskah, pogovarjajo se s strokovnjakom in se srečujejo. Program bolnika usmerja in spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu. – Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja limfom & levkemija
Gre za ene najtežjih bolnikov v medicini, saj je zdravljenje z intenzivnimi kemoterapijami izredno naporno. Bolniki so v bolnišnici tudi 6 mesecev. Najprej smo morali postaviti na noge moderen hematološki oddelek, da smo sploh naredili temelje temu programu. Vsi vemo, da že teden dni ležanja močno zmanjša našo mišično maso. Z dobrodelnimi akcijami smo uspeli kupiti 12 sobnih koles in tekalno stezo. Bolnikom svetuje fizioterapevtka. Idejo pa smo zdravniki skupaj z Združenjem bolnikov želeli nadgraditi in jo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje vendarle začeli uresničevati s tem pilotnim programom. – prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., spec. Internistka in hematologinja ter strokovna vodja programa rehabilitacije
Delna finančna sredstva so dobili za 120 bolnikov, zdaj jih je vključenih 100. Določeni paratemtri, izmerjeni pred in po programu, so pri prvih 40-ih bolnikih pokazali odlične rezultate. Več kot tri četrtine bolnikov je na področju kondicije ob koncu programa pokazalo boljše rezultate. Tudi psihično počutje je bilo boljše. Na splošno se izboljša kvaliteta življenja.
Ta edinstven, poseben program tlakuje pot celostni rehabilitaciji za vse bolnike z rakom v redno zdravstveno oskrbo. Ministrstvo za zdravje, ki ga sofinancira, spremlja naše rezultate. Program bi moral biti dostopen vsem kroničnim bolnikom. – Kristina Modic
Vzporedno z intenzivnim zdravljenjem potrebujemo tudi kliničnega dietetika, fizioterapevta in psihologa. Program trenutno izvajamo v Ljubljani in Mariboru. – prof. dr. Irena Preložnik Zupan
Za širitev programa po Sloveniji potrebujejo dodatno finančno pomoč. Več o tem lahko preberete na www.nazajvzivljenje.si.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Prvi rezultati celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom »Skupaj na poti do zdravja«
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Pilotni program je namenjen vsem bolnikom s krvnimi raki ki so v procesu aktivnega zdravljenja ali pa so že v fazi okrevanja. Program traja šest mesecev in ga sestavljajo trije moduli – program zagotavlja varno okolje, bolniki si okrepijo fizično moč, naučijo si sestaviti uravnotežene obroke, lahko pa spregovorijo tudi o svojih stiskah, pogovarjajo se s strokovnjakom in se srečujejo. Program bolnika usmerja in spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu. – Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja limfom & levkemija
Gre za ene najtežjih bolnikov v medicini, saj je zdravljenje z intenzivnimi kemoterapijami izredno naporno. Bolniki so v bolnišnici tudi 6 mesecev. Najprej smo morali postaviti na noge moderen hematološki oddelek, da smo sploh naredili temelje temu programu. Vsi vemo, da že teden dni ležanja močno zmanjša našo mišično maso. Z dobrodelnimi akcijami smo uspeli kupiti 12 sobnih koles in tekalno stezo. Bolnikom svetuje fizioterapevtka. Idejo pa smo zdravniki skupaj z Združenjem bolnikov želeli nadgraditi in jo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje vendarle začeli uresničevati s tem pilotnim programom. – prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., spec. Internistka in hematologinja ter strokovna vodja programa rehabilitacije
Delna finančna sredstva so dobili za 120 bolnikov, zdaj jih je vključenih 100. Določeni paratemtri, izmerjeni pred in po programu, so pri prvih 40-ih bolnikih pokazali odlične rezultate. Več kot tri četrtine bolnikov je na področju kondicije ob koncu programa pokazalo boljše rezultate. Tudi psihično počutje je bilo boljše. Na splošno se izboljša kvaliteta življenja.
Ta edinstven, poseben program tlakuje pot celostni rehabilitaciji za vse bolnike z rakom v redno zdravstveno oskrbo. Ministrstvo za zdravje, ki ga sofinancira, spremlja naše rezultate. Program bi moral biti dostopen vsem kroničnim bolnikom. – Kristina Modic
Vzporedno z intenzivnim zdravljenjem potrebujemo tudi kliničnega dietetika, fizioterapevta in psihologa. Program trenutno izvajamo v Ljubljani in Mariboru. – prof. dr. Irena Preložnik Zupan
Za širitev programa po Sloveniji potrebujejo dodatno finančno pomoč. Več o tem lahko preberete na www.nazajvzivljenje.si.
V Kulturnem centru Delavski dom v Zagorju ob Savi se je včeraj popoldan pričela jubilejna 25. revija Zagorje ob Savi, na kateri bo skupaj prepevalo okoli 2 tisoč otrok iz Slovenije in zamejstva. Državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, bo potekalo do srede zvečer, ko bodo razglasili najboljše zbore, zborovodje in korepetitorje. Prvi dan se je bienalne revije, ki jo v Zagorju ob Savi prirejajo od leta 1968, udeležila tudi Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Motoristi so ena izmed najbolj ogroženih skupin v prometu, lani se je močno povečalo število umrlih in poškodovanih na slovenskih cestah. Ob začetku nove sezone se jim bomo pridružili na enem izmed poligonov, kjer se bodo ta vikend lahko učili varne vožnje, in se o osnovah v živo pogovorili z inštruktorjem in vajenci.
Ameriški predsednik Barack Obama je na zgodovinskem obisku na Kubi. Po več kot pol stoletja zelo slabih odnosov so Združene države Amerike in Kuba lani obnovile diplomatske odnose. Težave pa ostajajo. Američani še niso ukinili vseh ukrepov, kubanski socialistični režim, pa čeprav v hudih gospodarskih težavah, pa ne privoli v demokratizacijo. O ameriško-kubanskih odnosih bomo govorili v oddaji s Tomažem Gerdenom.
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Iz nacionalnega inštituta za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT so sporočili, da so v minulih tednih prejeli več prijav okužbe z izsiljevalskim virusom Locky. Virus zašifrira vse datoteke, ki jih lahko odklenmo samo, če kriminalcem plačamo odkupnino. Izsiljevalski virusi od konca lanskega leta vse bolj pogosto napadajo računalnike pri nas, odkupnine pa so se močno povečale, znesek zdaj znaša 1500 evrov. Žrtev okužbe mora odkupnino plačati v kriptovaluti bitcoin, prejemnika nakazila se tako namreč ne da izslediti. Kako se z virusom okužimo, kaj storiti po tem in kako okužbo preprečiti? Urška Henigman se je o tem pogovarjala z Marto Štefanič.
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi.
Les je spet tudi pri nas vse bolj priljubljen gradbeni material, kar bo najverjetneje opaziti tudi na letošnjem sejmu Dom, ki se jutri začenja v Ljubljani. Mi pa vam že danes v poslušanje ponujamo pogovor s prvim možem družbe Mitos Grup, v kateri izdelujejo mobilne hiške, Matejem Makoterjem. V Iljaševcih v Prlekiji ga je obiskala Lidija Kosi in ga najprej vprašala ali je res, da ljudje naročajo vedno večje mobilne hiše.
Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:
Ženske so na mnogih področjih kljub stalnim opozorilom in prizadevanjem za spremembe še vedno v slabšem položaju kot moški. Na primerljivih delovnih mestih imajo ženske manjše plače, zasedajo manj pomembnih in vodilnih položajev v politiki ter gospodarstvu, opravijo več gospodinjskih del, neenakopravnost pa se odraža tudi v športu. Slednje bi marsikdo verjetno povezal z njihovo manjšo fizično zmogljivostjo, a dejstvo je, da mnoge neenakosti med spoloma v športu temeljijo na predsodkih. Več v prispevku Andreje Gradišar.
V letu 2015 je v Republiki Sloveniji zaprosilo za mednarodno zaščito 42 mladoletnikov brez spremstva. Šest naj bi jih namestili v dijaškem domu v Kranju, kar je izzvalo burne odzive staršev, ki so se obrnili na Mestno občino Kranj, na Gimnazijo Franceta Prešerna in celo na Smučarsko zvezo Slovenije, saj v domu biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Starši so zagrozili, da bodo otroke izpisali iz doma, če bodo vanj namestili otroke brez spremstva. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje nerazumevanja, nestrpnosti in celo sovraštva do beguncev, še posebej pa do otrok brez spremstva. Jana Bajželj se je pogovarjala s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom z Inštituta za osebni razvoj in najprej jo je zanimalo, od kod izvira ta strah pred namestitvijo mladoletnih otrok.
Prejšnji teden je dvignila veliko prahu zgodba kirurginje dr. Katarine Golc, ki je pripovedovala o dogajanju v delovnih okoljih, v katerih je delala v bolnišnici in zasebnem zdravstvenem centru. Njena zgodba se je dotaknila tudi diplomirane medicinske sestre Alenke, ki se je odločila spregovoriti o težavah, ki si jih je nakopala z opozarjanjem na očitne napake pri vsakodnevnem delu na oddelku za nedonošenčke. Pogovor je posnela Lidija Kosi.
Letošnji jubilejni 10. festival gorniškega filma gosti srečanje Mednarodne zveze gorniškega filma, ki vsako leto podeli tudi nagrado za življenjsko delo priznanim ustvarjalcem tega žanra. Letos bodo nagrado prejeli člani skupine Sender films. Na največjem gorniškem festivalu v Sloveniji je letos sicer na ogled 46 filmov z vsega sveta, med njimi je tudi nekaj nagrajencev drugih festivalov. Tričlanska mednarodna žirija bo zmagovalce v štirih kategorijah razglasila jutri, razglasili pa bodo tudi nagrajenca TV Slovenija. Z direktorjem 10. festivala gorniškega filma Silvom Karom se je pogovarjal Jure K. Čokl. Poleg legendarnega himalaista Kurta Diembergerja smo letos lahko slišali tudi predavanja Domna Škofica, Jacka Tackla in Hazel Findlay. Medisjki pokrovitelj festivala je Televizija Slovenija, ki bo podelila posebno nagrado. Zmagovalca v tej kategoriji bodo izbrali Aleša Valič, Andrej Otovčevič in Andraž Pöschl. Nagrajeni filmi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani in Mestnem kinu Metropol na ogled v petek, 19. februarja, v Mestnem kinu Domžale pa konec tedna, 20. in 21. februarja 2016.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Včeraj so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernove nagrade. Kdo so letošnji laureati gotovo že veste, mi vam jih predstavljamo s kratkimi razmišljanji o svojem delu in življenju.
Najbolj nor, glasen in pisan brazilski karneval ni tisti na sambodromu, ki ga vsako leto spremljamo v televizijskih novicah, temveč tisti, ki se dogaja na ulicah Ria in ga priredijo domačini sami. "Blocos de rua" poosebljajo pravi brazilsku pustni duh, nastali pa so v 18. stoletju kot nekakšen odgovor na prestižne evropske karnevale. S Slovenko Anjo Mrak, ki v Riu živi že 5. leto, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Miha Šalehar poslušalce sprašuje o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Neveljaven email naslov