Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
Nov begunski val bi lahko dosegel tudi Slovenijo
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo.
Politične in družbene razmere v Turčiji trenutno niso najbolj naklonjene predsedniku Erdoganu, turški državljani so namreč vse manj zadovoljni z begunsko situacijo v državi. Grožnje Erdogana, da bo odprl meje za sirske begunce, je zato treba jemati resno, opozarja strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne:
»Situacijo v Turčiji je treba ves čas spremljati in se na ravni Evropske unije ves čas pogovarjati na način, da bi sporazum o migracijah obstal.«
Na našem notranjem ministrstvu Erdoganovih groženj ne komentirajo. Pojasnjujejo pa, da vsako jesen obstaja bojazen o krepitvi nezakonitih migracij zaradi pričakovanega poslabšanja vremenskih razmer oziroma približevanja zime. Vendar so prepričani, da ne v obsegu, kot je bilo to v letih 2015 in 2016. Ob tem zagotavljajo, da so na morebiten povečan prihod prebežnikov pripravljeni, učinkovito pa da varujejo tudi zunanjo schengensko mejo. Od Evropske unije po besedah Perneta neke visoke solidarnostne politike tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, saj države članice do sedaj glede migracijskega vprašanja niso uspele doseči dogovora. Če bi Erdogan uresničil svoje napovedi in odprl meje, bi zato po njegovi oceni to skoraj zanesljivo povzročilo nov migracijski val, Grčija bi bila v primeru novih množičnih migracij tako zopet prisiljena ukrepati na svojo roko, ugotavlja Perne:
»Kar bi seveda pomenilo ogromno obremenitev za balkansko migracijsko pot in posledično domino efekt od Makedonije proti Sloveniji. Tudi če se tak scenarij zgodi, bo Slovenija dovolj hitro videla, v kakšno smer gredo razmere. Je pa vprašanje, ali je Slovenija sama sposobna zaščititi slovensko-hrvaško mejo na način, da migracijski val ne bi pljusknil tudi v Slovenijo.«
Naša policija je v prvi polovi letošnjega leta obravnavala več kot 5 tisoč 300 ilegalnih prehodov meje. Po besedah Perneta je Slovenija pri zagotavljanju varnosti meje že zdaj na robu kadrovskih zmogljivosti, policija zato v svoje vrste z novim razpisom vabi dodatne policiste – nadzornike meje. Ker je tako policistov kot vojakov premalo za učinkovit nadzor meje, bi v prihodnje – tako Perne – morali okrepiti predvsem tehnični nadzor.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
Nov begunski val bi lahko dosegel tudi Slovenijo
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo.
Politične in družbene razmere v Turčiji trenutno niso najbolj naklonjene predsedniku Erdoganu, turški državljani so namreč vse manj zadovoljni z begunsko situacijo v državi. Grožnje Erdogana, da bo odprl meje za sirske begunce, je zato treba jemati resno, opozarja strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne:
»Situacijo v Turčiji je treba ves čas spremljati in se na ravni Evropske unije ves čas pogovarjati na način, da bi sporazum o migracijah obstal.«
Na našem notranjem ministrstvu Erdoganovih groženj ne komentirajo. Pojasnjujejo pa, da vsako jesen obstaja bojazen o krepitvi nezakonitih migracij zaradi pričakovanega poslabšanja vremenskih razmer oziroma približevanja zime. Vendar so prepričani, da ne v obsegu, kot je bilo to v letih 2015 in 2016. Ob tem zagotavljajo, da so na morebiten povečan prihod prebežnikov pripravljeni, učinkovito pa da varujejo tudi zunanjo schengensko mejo. Od Evropske unije po besedah Perneta neke visoke solidarnostne politike tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, saj države članice do sedaj glede migracijskega vprašanja niso uspele doseči dogovora. Če bi Erdogan uresničil svoje napovedi in odprl meje, bi zato po njegovi oceni to skoraj zanesljivo povzročilo nov migracijski val, Grčija bi bila v primeru novih množičnih migracij tako zopet prisiljena ukrepati na svojo roko, ugotavlja Perne:
»Kar bi seveda pomenilo ogromno obremenitev za balkansko migracijsko pot in posledično domino efekt od Makedonije proti Sloveniji. Tudi če se tak scenarij zgodi, bo Slovenija dovolj hitro videla, v kakšno smer gredo razmere. Je pa vprašanje, ali je Slovenija sama sposobna zaščititi slovensko-hrvaško mejo na način, da migracijski val ne bi pljusknil tudi v Slovenijo.«
Naša policija je v prvi polovi letošnjega leta obravnavala več kot 5 tisoč 300 ilegalnih prehodov meje. Po besedah Perneta je Slovenija pri zagotavljanju varnosti meje že zdaj na robu kadrovskih zmogljivosti, policija zato v svoje vrste z novim razpisom vabi dodatne policiste – nadzornike meje. Ker je tako policistov kot vojakov premalo za učinkovit nadzor meje, bi v prihodnje – tako Perne – morali okrepiti predvsem tehnični nadzor.
Bela krajina sodi med manjše pokrajine v Sloveniji, vendar je bogata z velikonočnimi simboli in običaji, ki so povsem različni v vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov. Za to pokrajino so najbolj značilne belokranjske pisanice, vendar mnogi ne vedo, da obstajata dve vrsti. V preteklih dneh so v številnih krajih pripravili delavnice izdelovanja tega belokranjskega spominka. Star običaj je tudi zaviranje kola na vuzemski ponedeljek v Metliki.
Radikalizacija in polarizacija sta med epidemijo dobili nov pospešek in ne pojenjata. Prek starih in novih medijev jo pospešujejo in poglabljajo različni akterji, tudi politične stranke. Politična kampanja namreč ne poteka več le kratko obdobje pred volitvami, ampak ves čas. Družbeni mediji omogočajo ustvarjanje lažnih profilov in ciljanje personaliziranih sporočil. Nabiranje političnih točk tako omogočajo laži, ki s populističnimi izjavami in strašenjem volivk in volivcev krepijo sovraštvo do demonskega Drugega, ki so ga ustvarile same. Več v prispevku Urška Henigman.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.
Na Občini Sežana so v sklopu Erasmusovega projekta Zaposljivost mladih s posebnimi potrebami v lokalnem okolju naredili velik korak na tem področju. Nova sodelavka pri njih že približno mesec dni, enkrat tedensko, razvršča pošto in dokumente, reže stare, fotokopira in pomaga pri pripravljanju protokolarnih daril. Da so vsi zadovoljni, se je prepričala tudi naša sodelavka.
Ste opazili, da pod znaki z imeni naselij včasih stojijo tudi table z imeni tujih mest? To so imena pobratenih občin s katerimi občina v katero vstopate sodeluje. Skoraj vsaka slovenska občina je pobratena z vsaj eno drugo občino. Ta sodelovanja so ponekod zelo intenzivna, ponekod malo manj. V pripravah na obnovo države, si podobnih sodelovanj želijo tudi ukrajinska mesta. Svoja mesta in občine želijo namreč obnoviti po evropskih smernicah, bolj zeleno, vključujoče in trajnostno. Tema povezovanja mest in dobrobiti, ki jih občine že imajo ali si jih želijo imeti, je k raziskovanju zanimivih praks spodbudila Katjo Arhar.
Vse več mladim grozi nevarnost okvare sluha zaradi nepravilne uporabe slušalk in poslušanje preglasne glasbe na prizoriščih, kot so koncerti ali diskoteke. Kako sploh prepoznamo naglušnost in kako se pred njo zaščitimo, nam je pojasnil Nejc Steiner, otorinolaringolog iz univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Od nedelje do torka je v sklopu projekta B-AIR pod okriljem Radia Slovenija v Ljubljani potekal Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in ljubitelje zvočne umetnosti. Njegov namen je raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka. V nedeljo je bilo na valovih Prvega mogoče slišati različne vsebine, namenjene najmlajšim, drugi dan festivala pa je potekal v slovenskih vrtcih - s poslušanjem radijskih iger. Zadnji dan je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na njem pa so najmlajši obiskovalci in njihovi starši uživali v radijski igri, zvočnem sprehodu, zvočni instalaciji, delavnicah in okroglih mizah. Včeraj se je med obiskovalce pomešala Lara Gril in pripravila reportažo.
Neveljaven email naslov