Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni cilj projekta je ponuditi edinstveno doživetje avtohtone tradicije, običajev in kulinarike in prispevati k razvoju lokalnih okolij
Območje od Prekmurja do Istre je bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki, od muzejev do naravnih parkov. Težava pa je, da je ta izjemen potencial za razvoj lokalnih okolij preslabo izkoriščen, ker je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno, in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce. Obujanju dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se posveča projekt Uživam tradicijo, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vzpostavlja kulinarično transverzalo od Panonije do Jadrana in povezuje lokalne ponudnike v edinstvenih območjih dediščine.
Zidanica na Trški gori, Botanični vrt in Muzej mesta Ljubljana, Trubarjeva domačija na Rašici, Lončarska vas Filovci, Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, vaško jedro Prezida, staro mestno jedro Vrsarja in Muzeji Hrvaškega zagorja. To so kraji, skozi katere teče snovno in nesnovno dediščino obujajoča transverzala. Vzemite zemljevid in poglejte, kje natančno ti kraji ležijo. Če vam še niso poznani, seveda. Ugotovili boste, da gre z izjemo Ljubljane in Vrsarja za kraje, ki bi jim v urbanih centraliziranih središčih marsikdo nadel tak ali drugačen nadimek. Tudi tistega z volkom v besedi. Preprosto zato, ker svojega prebivalstva ne štejejo v deset ali stotisočih in ker jih zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil človek doseže le, če se vanje nameni. Namen in cilj transverzale Uživam tradicijo je torej jasen in več kot smotrn.
Projekt z različnimi aktivnostmi, ki obujajo kulinarično in siceršnjo dediščino, vzpostavlja transverzalo in povezuje vse partnerje na poti med panonijo in Jadranom. Vodilni partner in stični člen med vsemi deležniki v projektu je BIC Ljubljana. Ravnateljica tamkajšnje višje strokovne šole, mag. Tjaša Vidrih:
“Potencial je zelo velik. Taki projekti so zelo dobrodošli, ker prispevajo določena finančna sredstva, s katerimi je mogoče kaj narediti. Pri tem projektu gre za vzpodbujanje dediščinskih skupnosti, ki so vključeni vanj. To so različni proizvajalci hrane, gospodinje, ki imajo določena znanja, turistično gostinski ponudniki, študentje in dijaki. Gre za prenos znanj in povezovanje.”
Pričnimo kulinarično pot v Prekmurju, natančneje v Filovcih, ki je le ena na od transverzalinih postojank. V Filovcih je še mogoče občudovati skorajda izumrlo lončarsko obrt ter hiše s staro panonsko gradnjo in cimprano gradnjo, kot tamkajšnji radi rečejo. Sprejme nas najmlajši član družine Grega Bojnec:
“Skušamo približati ljudem pristen občutek te panonske arhitekture in jih povezati z zemljo, z glino, da doživijo ta občutek panonskega življenja. Skupaj z mojo babico se naučijo pripraviti tudi prekmursko gibanico. Da je izkušnja bolj avtentična, se vse odvija v prekmurščini.”
Zabok, naselje z manj kot 3000 prebivalci leži takoj za slovensko mejo v krapinsko-zagorski županiji. Poznana je tamkajšnja baročna cerkev, dvorec ali dva in pa tradicija zagorskih štrukljev, ki jo med drugim negujejo tudi na tamkajšnji srednji gostinski šoli. Profesorica strokovnih predmetov, Branka Kralj:
“To ni prvi projekt, pri katerem sodelujemo s Slovenijo. Imamo večletne dobre izkušnje pri podobnih projektih, ki nam veliko prinesejo. Ne sicer materialno, temveč intelektualno. Z izobraževanji in s strokovnimi dopolnjevanji rastemo, s tem doprinašamo tudi k turističnemu razvoju naše občine.”
Štruklje lahko pokusite, lahko jih pa tudi doživite. V sklopu projekta Uživam tradicijo se pod mentorstvom dijakov in dijakinj v peki zagorskih štrukljev lahko namreč preizkusite tudi sami.
“Zagorski štruklji izvirajo iz revnih družbenih in zgodovinskih okoliščin. Kar je bilo doma, to se je dalo v štruklje in to se je postavilo na mizo. Danes so zagorski štruklji jed, ki jo je najti na vsakem sestanku kateregakoli veleposlaništva, tudi tujci nas sprašujejo, kje jih lahko pokusijo. Ravno letos aprila smo prejeli certifikat o geografskem izvoru zagorskih štrukljev in to je le dokaz, da se vsi v tej skupni evropski družini radi srečujemo za mizo.”
Zavijmo še v naravni park Žumberak na dogodek Tisočletja kulinarike, ki je zasnovan na temeljih prazgodovinskih arheoloških najdb, starorimskih ostankov in tamkajšnje novoveške avtohtone tradicije, običajev in kulinarike. Odvije se pod milim nebom, ob ognju in leseni žlici. Kristijan Brkić, direktor naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje:
“Obiskovalce najprej popeljemo po Učni poti knezov, kjer se podučijo o arheološkem parku in tukajšnji zgodovini. Med potjo naberejo zelišča, ki jih bodo uporabili pri pripravi hrane. Program Tisočletja kulinarike namreč predvideva pripravo in okušanje jedi po receptih iz prazgodovine, starega Rima, srednjega veka in tradicionalne žumberaške kuhinje.”
S tem projektom so, kot pripoveduje Brkić, uspeli kulinarično izkušnjo Tisočletja kulinarike dvigniti na višji nivo, tako z novo opremo kot z novimi vsebinami:
“Pomaga nam pri promociji, ustvarili smo tudi aplikacijo za mobilne telefone. Skratka, bogatejši smo za celo vrsto vsebin, ki omogočajo nadaljnji razvoj izkušnje, spodbujajo promocijo parka, ustvarili smo nova poznanstva s partnerji iz tega projekta. Ker ima park svoje finančne omejitve, je to dober način, da nove vsebine sfinanciramo s sredstvi EU.”
Popeljali smo vas le po manjšem delu poti raznolike ter s snovno in nesnovno dediščino prepletene kulinarične transverzale, katere cilj je obiskovalcem predstaviti doživetje avtohtone tradicije in običajev in spodbuditi razvoj lokalnih okolij. Na doživljajsko pot se lahko podate organizirano ali pa sami, vzdolž celotne poti ali pa obiščete zgolj kraj ali dva. Za popoln doživljajski izkoristek pa bo treba spremljati koledar dogodkov.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Glavni cilj projekta je ponuditi edinstveno doživetje avtohtone tradicije, običajev in kulinarike in prispevati k razvoju lokalnih okolij
Območje od Prekmurja do Istre je bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki, od muzejev do naravnih parkov. Težava pa je, da je ta izjemen potencial za razvoj lokalnih okolij preslabo izkoriščen, ker je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno, in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce. Obujanju dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se posveča projekt Uživam tradicijo, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vzpostavlja kulinarično transverzalo od Panonije do Jadrana in povezuje lokalne ponudnike v edinstvenih območjih dediščine.
Zidanica na Trški gori, Botanični vrt in Muzej mesta Ljubljana, Trubarjeva domačija na Rašici, Lončarska vas Filovci, Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, vaško jedro Prezida, staro mestno jedro Vrsarja in Muzeji Hrvaškega zagorja. To so kraji, skozi katere teče snovno in nesnovno dediščino obujajoča transverzala. Vzemite zemljevid in poglejte, kje natančno ti kraji ležijo. Če vam še niso poznani, seveda. Ugotovili boste, da gre z izjemo Ljubljane in Vrsarja za kraje, ki bi jim v urbanih centraliziranih središčih marsikdo nadel tak ali drugačen nadimek. Tudi tistega z volkom v besedi. Preprosto zato, ker svojega prebivalstva ne štejejo v deset ali stotisočih in ker jih zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil človek doseže le, če se vanje nameni. Namen in cilj transverzale Uživam tradicijo je torej jasen in več kot smotrn.
Projekt z različnimi aktivnostmi, ki obujajo kulinarično in siceršnjo dediščino, vzpostavlja transverzalo in povezuje vse partnerje na poti med panonijo in Jadranom. Vodilni partner in stični člen med vsemi deležniki v projektu je BIC Ljubljana. Ravnateljica tamkajšnje višje strokovne šole, mag. Tjaša Vidrih:
“Potencial je zelo velik. Taki projekti so zelo dobrodošli, ker prispevajo določena finančna sredstva, s katerimi je mogoče kaj narediti. Pri tem projektu gre za vzpodbujanje dediščinskih skupnosti, ki so vključeni vanj. To so različni proizvajalci hrane, gospodinje, ki imajo določena znanja, turistično gostinski ponudniki, študentje in dijaki. Gre za prenos znanj in povezovanje.”
Pričnimo kulinarično pot v Prekmurju, natančneje v Filovcih, ki je le ena na od transverzalinih postojank. V Filovcih je še mogoče občudovati skorajda izumrlo lončarsko obrt ter hiše s staro panonsko gradnjo in cimprano gradnjo, kot tamkajšnji radi rečejo. Sprejme nas najmlajši član družine Grega Bojnec:
“Skušamo približati ljudem pristen občutek te panonske arhitekture in jih povezati z zemljo, z glino, da doživijo ta občutek panonskega življenja. Skupaj z mojo babico se naučijo pripraviti tudi prekmursko gibanico. Da je izkušnja bolj avtentična, se vse odvija v prekmurščini.”
Zabok, naselje z manj kot 3000 prebivalci leži takoj za slovensko mejo v krapinsko-zagorski županiji. Poznana je tamkajšnja baročna cerkev, dvorec ali dva in pa tradicija zagorskih štrukljev, ki jo med drugim negujejo tudi na tamkajšnji srednji gostinski šoli. Profesorica strokovnih predmetov, Branka Kralj:
“To ni prvi projekt, pri katerem sodelujemo s Slovenijo. Imamo večletne dobre izkušnje pri podobnih projektih, ki nam veliko prinesejo. Ne sicer materialno, temveč intelektualno. Z izobraževanji in s strokovnimi dopolnjevanji rastemo, s tem doprinašamo tudi k turističnemu razvoju naše občine.”
Štruklje lahko pokusite, lahko jih pa tudi doživite. V sklopu projekta Uživam tradicijo se pod mentorstvom dijakov in dijakinj v peki zagorskih štrukljev lahko namreč preizkusite tudi sami.
“Zagorski štruklji izvirajo iz revnih družbenih in zgodovinskih okoliščin. Kar je bilo doma, to se je dalo v štruklje in to se je postavilo na mizo. Danes so zagorski štruklji jed, ki jo je najti na vsakem sestanku kateregakoli veleposlaništva, tudi tujci nas sprašujejo, kje jih lahko pokusijo. Ravno letos aprila smo prejeli certifikat o geografskem izvoru zagorskih štrukljev in to je le dokaz, da se vsi v tej skupni evropski družini radi srečujemo za mizo.”
Zavijmo še v naravni park Žumberak na dogodek Tisočletja kulinarike, ki je zasnovan na temeljih prazgodovinskih arheoloških najdb, starorimskih ostankov in tamkajšnje novoveške avtohtone tradicije, običajev in kulinarike. Odvije se pod milim nebom, ob ognju in leseni žlici. Kristijan Brkić, direktor naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje:
“Obiskovalce najprej popeljemo po Učni poti knezov, kjer se podučijo o arheološkem parku in tukajšnji zgodovini. Med potjo naberejo zelišča, ki jih bodo uporabili pri pripravi hrane. Program Tisočletja kulinarike namreč predvideva pripravo in okušanje jedi po receptih iz prazgodovine, starega Rima, srednjega veka in tradicionalne žumberaške kuhinje.”
S tem projektom so, kot pripoveduje Brkić, uspeli kulinarično izkušnjo Tisočletja kulinarike dvigniti na višji nivo, tako z novo opremo kot z novimi vsebinami:
“Pomaga nam pri promociji, ustvarili smo tudi aplikacijo za mobilne telefone. Skratka, bogatejši smo za celo vrsto vsebin, ki omogočajo nadaljnji razvoj izkušnje, spodbujajo promocijo parka, ustvarili smo nova poznanstva s partnerji iz tega projekta. Ker ima park svoje finančne omejitve, je to dober način, da nove vsebine sfinanciramo s sredstvi EU.”
Popeljali smo vas le po manjšem delu poti raznolike ter s snovno in nesnovno dediščino prepletene kulinarične transverzale, katere cilj je obiskovalcem predstaviti doživetje avtohtone tradicije in običajev in spodbuditi razvoj lokalnih okolij. Na doživljajsko pot se lahko podate organizirano ali pa sami, vzdolž celotne poti ali pa obiščete zgolj kraj ali dva. Za popoln doživljajski izkoristek pa bo treba spremljati koledar dogodkov.
Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.
Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Neveljaven email naslov
