Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Pogovor z Dennisom Zotighom iz plemena Kiowa ob praznovanju Kolumbovega dne
V Združenih državah Amerike vsak drugi ponedeljek v oktobru praznujejo Kolumbov dan. 12. oktober 1492 velja za datum odkritja Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznika namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike.
»Če pogledate samega Kolumba, je njegov prihod pomenil začetek kolonializma in začetek tega, v kar so se Amerike razvile do danes. Od prvega stika s prišleki naprej so umrli milijoni ljudi. Milijoni akrov zemlje, ki so nekoč pripadali staroselcem, jim danes ne pripadajo več. Šlo je za začetek spreminjanja tega, kar je bila nekoč zahodna polobla«, je povedal Dennis Zotigh iz plemena Kiowa, raziskovalec in razlagalec kulture v washingtonskem Nacionalnem muzeju ameriških Indijancev.
»Smo manjšina manjšin v naši lastni državi. Naši glasovi se ne slišijo, ker nimamo tega, kar v Ameriki predstavlja moč: številnih vidnih posameznikov, dostopa do zakonodajalcev in izvršne veje oblasti, pa tudi dostopa do medijev ne. Kadar gre za teme, ki nas globoko zadevajo in skrbijo, mediji nanje sploh niso pozorni.«
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Pogovor z Dennisom Zotighom iz plemena Kiowa ob praznovanju Kolumbovega dne
V Združenih državah Amerike vsak drugi ponedeljek v oktobru praznujejo Kolumbov dan. 12. oktober 1492 velja za datum odkritja Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznika namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike.
»Če pogledate samega Kolumba, je njegov prihod pomenil začetek kolonializma in začetek tega, v kar so se Amerike razvile do danes. Od prvega stika s prišleki naprej so umrli milijoni ljudi. Milijoni akrov zemlje, ki so nekoč pripadali staroselcem, jim danes ne pripadajo več. Šlo je za začetek spreminjanja tega, kar je bila nekoč zahodna polobla«, je povedal Dennis Zotigh iz plemena Kiowa, raziskovalec in razlagalec kulture v washingtonskem Nacionalnem muzeju ameriških Indijancev.
»Smo manjšina manjšin v naši lastni državi. Naši glasovi se ne slišijo, ker nimamo tega, kar v Ameriki predstavlja moč: številnih vidnih posameznikov, dostopa do zakonodajalcev in izvršne veje oblasti, pa tudi dostopa do medijev ne. Kadar gre za teme, ki nas globoko zadevajo in skrbijo, mediji nanje sploh niso pozorni.«
Termin oddaje Studio ob 17.00 smo tokrat namenili praznični oddaji, v kateri predstavljamo prejemnike letošnjih Prešernovih nagrad. O tem, kdo so, kaj jih žene in kako vidijo svoje ustvarjanje.
Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.
V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay
V dvorani Državnega sveta sta se v organizaciji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Slovenske krovne zveze za psihoterapijo včeraj popoldne odvila posvet in okrogla miza Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru - različni pogledi, skupne rešitve. Namen posveta je bil predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja. V Sloveniji si namreč psihoterapevti prizadevajo pripraviti zakon o psihoterapiji, s katerim bi regulirali ta poklic. Z zakonom se zapleta, ker imajo v zdravstvenem sistemu zadržke do psihoterapevtov, ki nimajo osnovne izobrazbe iz medicine oz. psihologije. Posvet o psihoterapiji je spremljala Cirila Štuber. foto: Benjamin Beci/Fixmedia
Ob dnevu varne rabe interneta strokovnjaki opozarjajo, da je trenutno v Sloveniji od 2000 do 3000 mladih, ki niso sposobni končati osnovne ali srednje šole, ker nepravilno uporabljajo nove tehnologije. Med najbolj ranljivimi osebami na spletu pa niso samo otroci in mladostniki temveč tudi starejši in osebe z intelektualno oviro. Te so zaradi ovire dovzetne za različne sugestije, posledično so večkrat žrtve različnih zlorab, ki se pogosto iz virtualnega sveta prestavijo v realnega. Ne upoštevajo že osnovnih pravil varne rabe interneta, zato pride do izmenjave golih fotografij in srečanj v živo z neznanci, za katere se izkaže, da niso to, za kar so se izdajali. FOTO: Pixabay
Tri kmetije in tri ustanove s področja socialnega varstva sodelujejo pri zanimivem projektu z zagonetnim naslovom: »Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah.« V praksi pa to ne pomeni nič drugega, kot da dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne pridno izdelujejo in dopolnjujejo pripomočke oziroma igrače za ranljive skupine, kmetije nudijo prostor za preizkušanje teh izdelkov in prilagajajo svoje poti tako, da so dostopne tudi gibalno oviranim, ustanove pa med drugim nudijo svoje strokovno znanje. Sabrina Mulec je obiskala srednješolce in njihove mentorje ter se pogovarjala z gospodarjem ene izmed kmetij.
Obisk gora, na leto jih obišče okoli 1, 7 milijona obiskovalcev, se iz leta v leto povečuje. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč, ki je bilo lani rekordno. Gorski reševalci so imeli 687 posredovanj. Pred novo planinsko sezono številne organizacije, tudi turistične, krepijo sodelovanje s Planinsko zvezo, Gorsko-reševalno zvezo in Združenjem gorskih vodnikov, da bi skupaj izboljšali skupaj varnost v gorskem svetu.
Navdih za besedilo slovenskega evrovizijskega aduta, pesmi Veronika, ki jo poje Raiven, je bila Veronika Deseniška. Čeprav o njej ni veliko ohranjenih zgodovinskih dejstev, pa je njena ljubezenska zgodba s celjskim grofom Friderikom II. (drugim) bila upodobljena v številnih umetniški delih, zaslediti jo je mogoče celo v hrvaški, češki, italijanski in nemški literaturi.
Na trasi gradnje drugega tira Divača Koper smo ob izkopu predorov ravno zdaj priča najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov. Z izkopi so pričeli pred dvema letoma in pol, tokratna odkritja pa pripisujejo prečkanju Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. Strokovnjaki so na podlagi geoloških raziskav in preteklih izkušenj ob gradnji avtoceste napovedali, da se bo tekom gradnje odkrilo 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. Do zdaj so napovedi precej točne.
Tilen Artač in Aleksander Pozvek o novi generaciji Radia Ga Ga. Prva oddaja z novimi liki in novimi koncepti bo na sporedu 9. februarja 2024.
Končala se je več kot mesec dni dolga javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, ki bo po trditvah ministrstva za kulturo eden najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi. Rok, do katerega so lahko združenja in organizacije s področja novinarstva in medijev ter druge interesne skupine posredovale ministrstvu svoje predloge in pripombe, se je iztekel včeraj. Pripomb na predlagane rešitve je veliko, saj zakon posega na številna interesna področja. Največ kritik je glede predlaganega načina sofinanciranja medijskih vsebin.
Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.
V nekaterih slovenskih mestih in krajih so te dni presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM 10. Na obremenjevanje zraka s formaldehidom in fenolom na območju industrijske cone Trata pa opozarja tudi Civilna iniciativa Moja Škofja Loka, ki je včeraj na dobro obiskani tribuni Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču opozorila na nevarnosti rakotvornih spojin in probleme monitoringa, zato bo nujna zakonska ureditev tega področja. Knauf Insulation po uradnih meritvah, ki jih opravljajo v podjetju dvakrat na leto, izpusti v zrak 18,2 tone zelo nevarnih, rakotvornih snovi. Zato si civilna iniciativa in občina Škofja Loka skupaj prizadevajo za čimprejšnje izboljšanje razmer, saj onesnažen zrak povzroča vrsto bolezni. Onesnaženje zraka poleg industrije povzročajo tudi kurišča in promet. Prispevek Aljane Jocif.
Poslanci so soglasno potrdili novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero so vrnili volilno pravico okoli 4000 osebam pod skrbništvom, med katerimi je največ oseb z intelektualno oviro. Osebe pod skrbništvom bodo lahko sodelovale že na junijskih volitvah v Evropski parlament. FOTO: Pixabay
V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.
Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.
Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.
Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi
Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.
Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.
Neveljaven email naslov